Dr. Cyril A. Hromnik: Sloveni, Slovaki, kje so vaše korenine?
Blaž Babič

Nedelja, 23. oktober 2016 ob 23:58

Univerza na Primorskem je dne 7. rožnika 2013, v sejni sobi palače Armerija organizirala predavanje gostujočega slovaškega zgodovinarja in arheologa dr. Cyrila A. Hromnika (ki sicer živi in dela v Južni Afriki), z naslovom »Sloveni, Slovaki, kje so vaše korenine?« Gre za prvo zgodovinsko predavanje v akademskih krogih na Slovenskem, ki povsem zanika do sedaj uveljavljeno teorijo o prihodu t.i. Slovanov v naše kraje v 6. in 7. stoletju. Univerza na Primorskem je s tem omogočila ključen premik, ki je prenesel razpravo o izvoru Slovencev v akademske zgodovinske kroge in tako na stežaj odprla vrata resnici .

Zgodovinar dr. Hromnik je v zadnjem obdobju razvil izvirno teorijo o srednjeevropski domovini Slovenov (prednikov Slovencev in Slovakov), ki obsega širši javnosti neznano slovensko zgodovino v rimski dobi in v predrimski bronasti dobi. Letos bo izšla njegova monografija z naslovom Sloveni in Slovensko, ki bo obsegala obdobje od 3.200 let pr. Kr. do leta 907 po. Kr. (do prihoda Madžarov).

Bistvo Hromnikove Slovenske staroselske teorije je moč opisati z dvema ključnima trditvama:

1. Slovanov nikoli ni bilo, saj so to ime iznašli šele v začetku 19. stoletja na Češkem, z očitnim namenom zabrisati sledi starih Slovenov, prednikov današnjih Slovencev in Slovakov. Hkrati z iznajdbo t.i. Slovanov zablatencev (tistih iz močvirskega blata) so razvili tudi izmišljeno "teorijo« o njihovem prihodu v srednjo Evropo v 6. in 7. stoletju. Nobenih »proto-Slavjanov«, in zagotovo nobenih novopečenih »Slovanov« iz 19. stoletja, nikoli ni bilo. V Pripjatska močvirja sta jih potisnili nemška imperialna šola zgodovinarjev, ki so sanjali o možnem Drang nach Osten in češka šovinistična šola (F. Palacký, L. Niederle, V. Chaloupecký, itd.), ki sta na tak način hoteli odstraniti Slovene (prednike Slovakov in Slovencev) iz vsakomur očitne verske, kulturne in trgovske prvotne domovine Slovenov ob Donavi.

2. Domovina starih Slovenov je umeščena v Srednjo Evropo, na obeh straneh reke Donave od Tater in Karpatov na vzhodu, do Jadranskega morja in Alp na zahodu. Sloveni so tu prebivali že najmanj 3.000 let pred našim štetjem. Dr. Hromnik s svojimi raziskavami daje povsem prav Juriju Venelinu (Starodavni in današnji Slovenci), ki je enake trditve postavil v prvi polovici 19. stoletja, ter opisal tri rimsko-slovenske vojne. Ob tem je pomebno, da Hromnik Venelinovega dela sploh ne pozna, do svojih spoznanj pa se je dokopal povsem neodvisno.

Zadnje objave

Sun, 10. Jan 2021 at 17:47

841 ogledov

Danilo Zadel: Pismo Andreju Šišku
Prejel sem pismo nekdanjega člana Varde in sodi v isto serijo, kot pismi Majde in Mojce.Serija se sicer začne s prispevkom:Odgovori Ani(ci) Bidar na njene laži (01) - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Pozdravljen, Andrej!Po pogovoru s prijateljico Ledo je očitno, da ne poznaš bistva mojega primera pri Vardi, ko so me ekspresno odstranili iz Primorske Varde. Do te odstranitve je prišlo, ker sem opozarjal na problematiko očitnega vpletanja tujih obveščevalnih služb (ruske, srbske?) v delovanje Primorske Varde.Vir nesoglasij med mano in mojimi bivšimi predpostavljenimi pri Vardi je oseba Sandi, Aleksander, včasih Toplak, včasih tudi  Suhadolnik, na fb znan kot Vladimir Vladimirjevic, t.i. novinar.slika z njegovega fb profila:Spoznal sem ga 7. decembra 2019, na Črnih Njivah pod Snežnikom, povedal je, da je svoja otroška leta preživel en dober kilometer od mojega bivališča, da je tvoj prijatelj ter da je s tvojim dovoljenjem prevzel nalogo novinarsko spremljati Vardo. Pri tem je kazal nekakšno (novinarsko) izkaznico, baje neke ruske tiskovne agencije, pri tem je vse relevantne podatke skrbno skril s prsti, tako, da je bilo videti samo nek emblem s sončnimi žarki.Dne 12. januarja 2020 je potekala spet akcija Varde na meji od Podgrada do Kozine, v oči pa mi je padel uvid, da je na zborno mesto mimo obvezne policijske kontrole prišel t.i. “novinar“ Sandi šele na poziv našega šefa primorske veje Varde, Erika, ko se je policijska kontrola že umaknila...V moj avto je bil poleg kolega Sama dodeljen tudi Sandi, ki je praktično ves razpoložljivi čas druženja izkoristil za „peglanje“ nas dveh, ob drugih prilikah pa tudi ostalih vardov, kaj moramo delati in kaj misliti, vse to še začinjeno s prorusko in probalkansko ideologijo. Seveda sem mu takoj pokazal, da v Vardi tak način razmišljanja ni primeren, vendar ni odnehal.Drugi dan sem se pritožil Eriku, delal se je, da se strinja z mano, da bo posredoval v MB, je rekel. Ker prek Erika po več kot dveh mesecih opozarjanja nisem dobil nikakršnih logičnih pojasnil, sem se končno z Ivanom Bolfekom telefonsko zmenil, da se dobiva 8. februarja 2020, po ceremoniji pri predsedniku Pahorju, ob Dnevu odprtih vrat.V živo se Bolfek v bistvu sploh ni hotel pogovarjati, pokroviteljsko in manipulativno me je odslovil, češ da se bomo o tej temi pogovorili enkrat drugič, ko bodo še vsi ostali prisotni.V tem času ga je Anica Bidar „mimogrede“ obvestila, da naj bi bil jaz baje „užaljen, ker da sem hotel neko visoko pozicijo v Primorski Vardi“, kar je bila manipulativna, namerna laž, saj sem dosledno odklanjal čisto vse funkcije. (opomba BB: Tako laž o sebi od Bidarjeve sem prek virov dobil tudi sam, češ da sem "imel namen prevzeti ZSi". Niti pod razno.)Drugi dan pa sem dobil na hišna vrata Erika, da mu vrnem uniformo in ostalo.Andrej, zanima me:    • Ali se ti osebno zdi normalno, da se nekdo od zunaj toliko konceptualno vpleta v delovanje Varde, čeprav niti ni njen član?    • Ali veš za „novinarjevo“ delovanje: stalno, več kot očitno ideološko usmerjanje članov Primorske Varde, kaplja čez rob pa je bila „podelitev medalj trem članom Primorske Varde od Veteranov Ruske Federacije „za krepitev prijateljstva“, ki jih je podeljeval „Vladimir Vladimirevic“, z njegovega fb profila se jasno razloči rusofilstvo in balkanofilstvo, prežeto z najtršim kriptokomunizmom, ki mu je tudi Kučan premalo ortodoksen? (sliko dodal BB)    • Ali je vredno za ceno „sponzorstva“ določene opreme, sicer nujne za Vardo, da vsak otrok vidi kontaminacijo Vardinih spletnih strani od tujih obveščevalnih agentur?Vsaj na ta tri ključna vprašanja bi rad dobil odgovor od nekoga kompetentnega z vrha Varde. Sam možnosti, da se osebno pogovorim s tabo, nimam, gre pa za bistvena načelna vprašanja, ki zadevajo temeljne vrednote, zaradi katerih sem se sam priključil Vardi.Koneckoncev, o razlogih za mojo izključitev nisem bil nikoli formalno obveščen.Osti jarej!Danilo Zadel

Mon, 15. Jun 2020 at 15:24

878 ogledov

Prvi odgovori UKOM-a
Dne 12.6.2020 sem prejel naslednje odgovore na svoja vprašanja:- - - - - - - - - - - - - - - - - -Spoštovani gospod Babič, posredujemo vam del odgovorov na vaša vprašanja, ostali pa so še v pripravi. 1. Ministrstvo za pravosodje Politična stranka Zedinjena Slovenija je v postopku prekrška zoper 3. člen Zakona o političnih strankah. Postopek je sprožil Inšpektorat za notranje zadeve, v sestavi MNZ. Na njihovo odločbo je bila podana zahteva za sodno varstvo in sedaj se čaka na odločitev sodnika za prekrške. Vprašanje/pobuda: Kdaj misli sodnik za prekrške odločiti o tem primeru? Zakaj tega postopka ne pelje prednostno, glede na to, kakšne so posledice tega prekrška na širšo javnost? Ministrstvo za pravosodje je del izvršilne veje oblasti in kot takšen ločen od sodne veje oblasti, zato s podatkom ne razpolaga. Pojasnjujemo pa, da lahko posameznik, ki meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži pisno nadzorstveno pritožbo, o kateri odloča predsednica oziroma predsednik pristojnega sodišča. 2. Statistični urad RS Predprejšnja predstojnica urada Genovefa Ružić in njen naslednik Bojan Nastav za leto 2021 nista pripravljala nobenih načrtov za "klasično izvedbo Popisa 2021", v kateri bi kot kategoriji bili (ponovno) uvrščeni nacionalnost/narodnost in verska opredelitev prebivalcev. Sam menim, da brez teh podatkov država ne more pripraviti ustreznih dolgoročnih ukrepov za ohranitev slovenskega naroda kot nosilca državnosti Republike Slovenije. Vprašanje/pobuda: Ali namerava novi v.d. Tomaž Smrekar pripravljati opisano ustrezno izvedbo Popisa 2021? To vprašanje lahko počaka do odločitve US glede "ustavnosti" zadnje zamenjave. Od leta 2011 v Sloveniji izvajamo registrske popise prebivalstva, kar pomeni, da je popis izveden zgolj na podlagi registrskih podatkov iz administrativnih virov in ne več s pomočjo vprašalnikov na terenu. Tudi naslednji popis prebivalstva v Sloveniji bo registrski. Podatka o narodnosti in veroizpovedi v Popisu prebivalstva 2021 ne bo. Ti podatki niso na voljo v nobenem administrativnem viru v Sloveniji. 5. Vlada RS Konoplja je prvovorstna rastlina, tako v kmetijskem, kot tudi v industrijskem in zdravstvenem pogledu. Kot vem, je SDS napovedala ureditev tega področja, ravnokar nas po desni prehiteva Češka: https://www.facebook.com/groups/praviborcizakonopljo/permalink/2650885681684551/ Vprašanje/pobuda: Ali namerava Vlada že letos urediti in sprostiti gojenje, predelavo in prodajo konoplje, v smislu njenega civilizacijskega pomena za posameznika (če odštejemo paranojo in blatenje, ki je bilo sproženo v prejšnjem stoletju, ko so naftni in farmacevtski lobiji rastlino zdemonizirali)? V Republiki Sloveniji je dovoljeno gojiti konopljo na osnovi določb v Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS št. 40/11, 36/15 in 33/18). Konoplja se lahko goji za namen pridelave semena za nadaljnje razmnoževanje, za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene. Za konopljo po tem pravilniku se štejejo sorte konoplje, ki so naštete v Skupnem katalogu sort poljščin (evropska sortna lista), objavljenem vsako leto v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije, zadevne sorte na presegajo 0,2% vsebnosti THC. V pripravi pa je sprememba pravilnika, s katero se bo omogočila tudi pridelava konoplje s sadikami in v rastlinjakih. Sprememba, oziroma povečanje vsebnosti THC, ki znaša 0,2 %, ni predvidena.

Thu, 4. Jun 2020 at 13:15

488 ogledov

Vprašanja/pobude UKOM-u, 2020-06-04
Spoštovani, v duhu "izvajanja aktivnosti, povezanih z neposrednim komuniciranjem vlade z državljani" Vašemu Uradu in Vladi neposredno postavljam naslednja vprašanja/pobude, pri čemer navajam inštitucije, ki naj bi predvidoma odgovarjale oz. priskrbele odgovore ali ustrezno ukrepale: 1. Ministrstvo za pravosodje Politična stranka Zedinjena Slovenija je z organiziranjem Varde v postopku prekrška zoper 3. člen Zakona o političnih strankah. Postopek je sprožil Inšpektorat za notranje zadeve, v sestavi MNZ. Na njihovo odločbo je bila podana zahteva za sodno varstvo in sedaj se čaka na odločitev sodnika za prekrške. Vprašanje/pobuda: Kdaj misli sodnik za prekrške odločiti o tem primeru? Zakaj tega postopka ne pelje prednostno, glede na to, kakšne so posledice tega prekrška na širšo javnost? 2. Statistični urad RS Predprejšnja predstojnica urada Genovefa Ružić in njen naslednik Bojan Nastav za leto 2021 nista pripravljala nobenih načrtov za "klasično izvedbo Popisa 2021", v kateri bi kot kategoriji bili (ponovno) uvrščeni nacionalnost/narodnost in verska opredelitev prebivalcev. Sam menim, da brez teh podatkov država ne more pripraviti ustreznih dolgoročnih ukrepov za ohranitev slovenskega naroda kot nosilca državnosti Republike Slovenije. Vprašanje/pobuda: Ali namerava novi v.d. Tomaž Smrekar pripravljati opisano ustrezno izvedbo Popisa 2021? To vprašanje lahko počaka do odločitve US glede "ustavnosti" zadnje zamenjave. 3. Vlada RS Pred kratkim je US zavrglo mojo ustavno pobudo glede 6. člena ZVRK in 12. člena ZRTVS, češ da ne gre za "pomembno pravno vprašanje". Sodnik Klemen Jaklič je glede tega zavrženja spisal odklonilno ločeno mnenje. https://publishwall.si/blaz.babic/post/544403/ustavno-sodisce-podaljsuje-neustavnost-volitev-in-referendumov Vprašanje/pobuda: Ali namerava Vlada pripraviti ustrezne spremembe omenjenih členov pred naslednjimi volitvami tako, da bo odpravljena samovolja dominantnih medijev in njihov prekosorazmeren vpliv na oblikovanje volje volilcev (6. člen ZVRK) in da bo odpravljena diskriminacija (ostro ločevanje) med parlamentarnimi in izvenparlamentarnimi strankami v volilni kampanji (12. člen ZRTVS) - da bodo volitve s tem pridobile ključno legitimnost? 4. Vlada RS V 23. členu ZPolS je še vedno uveljavljena diskriminacija tistih političnih strank, ki so se sicer uvrstile v volilno kampanjo, vendar niso dobile več kot 1% glasov. Te stranke so popolnoma izločene iz financiranja, kljub temu, da so "male stranke", ki so nad 1% celo "pozitivno diskriminirane", češ da jih je potrebno vzpodbujati. Tako na primer glas volilca Čuševe stranke le-tej mesečno prinaša okoli 60 centov na glas, glas volilca SDS pa stranki mesečno pomeni okoli 20 centov. Naslednja stranka pod Čuševo, Lista Bojana Požarja, ki je dobila le nekaj tisoč manj glasov, pa zavoljo obstoječe diskriminacije - ne dobi nič! Vprašanje/pobuda: Ali namerava Vlada odpraviti diskriminacijo vsaj pol leta pred naslednjimi volitvami, da bo tako odpravljena še en velik madež na legitimnosti volitev in demokratičnosti političnega sistema nasploh? 5. Vlada RS Konoplja je prvovorstna rastlina, tako v kmetijskem, kot tudi v industrijskem in zdravstvenem pogledu. Kot vem, je SDS napovedala ureditev tega področja, ravnokar nas po desni prehiteva Češka: https://www.facebook.com/groups/praviborcizakonopljo/permalink/2650885681684551/ Vprašanje/pobuda: Ali namerava Vlada že letos urediti in sprostiti gojenje, predelavo in prodajo konoplje, v smislu njenega civilizacijskega pomena za posameznika (če odštejemo paranojo in blatenje, ki je bilo sproženo v prejšnjem stoletju, ko so naftni in farmacevtski lobiji rastlino zdemonizirali)? ------------------------------------------- Menim, da ja za prvič to kar dovolj vprašanj/pobud, objavljeni so tudi na mojem blogu, kamor bom z veseljem posredoval tudi Vaše odgovore.Vnaprej hvala za odziv!Lep pozdrav,Blaž Babič

Thu, 7. May 2020 at 20:43

342 ogledov

Pogovor z Alešem Erneclom, 4. maj 2020
Pogovor Blaž Babič Financiranje strank, demokracija, ustava, Šiško in zgodovina Slovenov(klikni na gornje odebeljeno besedilo)

Thu, 7. May 2020 at 16:21

1933 ogledov

Ustavno sodišče podaljšuje neustavnost volitev in referendumov
Po več kot dveh letih je Ustavno sodišče uspelo ugotoviti, da o popolnoma evidentni in v-oči-bijoči neustavnosti volilnih in referendumskih kampanj - pač ne bo odločalo.Pobudo sem oddal pred tremi volitvami in dvema referendumoma - in v bistvu bi jih morali takrat vse zaustaviti, ter zakona ustrezno popraviti, pa vendar je Ustavno sodišče šlo na roko politični vrhuški, ki še vedno skuša igrati igro demokracije, "kot da je vse v redu". Živimo v popolnoma zlagani demokraciji!Kot ste lahko videli, so anonimno pobudo glede korona-ukrepov 2020 v obravnavanje, kljub popolni odsotnosti pravnega interesa, ki je sicer temelj za vse ostale pobude in pritožbe, sprejeli nemudoma.Edini žarek zdrave ustavniške drže je sicer Klemen Jaklič (ob predsedniku US Rajku Knezu), ki je spisal tudi jasno ODKLONILNO LOČENO MNENJE.Nekaj poudarkov iz njegovega mnenja: Večina ustavnih sodnic in sodnikov je pobudo zavrnila z obrazložitvijo, da je bilo o tem vprašanju pred leti na Ustavnem sodišču že odločeno.[1] Odločitvi večine se nisem pridružil, ker se mi je po proučitvi omenjene precedenčne odločitve postavilo nekaj dodatnih bistvenih vprašanj, glede katerih kolegice in kolegi niso imeli odgovora. Eno od teh je, denimo, zakaj velja vezanost ustavnih pravic (enakopravnosti pri izvajanju pasivne volilne pravice v okviru uradne kampanje) zgolj v razmerju do oblasti, ne pa tudi npr. med tistimi zasebniki (v tem primeru zasebnimi mediji), ki so na trgu tako dominantni, da v kampanji enako odločilno, če ne bolj kot javni, prispevajo k oblikovanju volilne volje, ki se nato odrazi pri glasovanju na volitvah ali referendumu? V evropskem ustavnem pravu namreč kot pravilo velja t. i. doktrina Drittwirkung[2] oziroma vezanost ustavnih pravic tudi v razmerju med zasebniki.Toda ko gre za nadvse dominantne zasebne medije, ki se odločijo tudi sami izvajati kampanjo (vabiti politične stranke na neposredna medsebojna soočenja ipd.), ne vidim, kako in zakaj bi lahko doktrino o zavezanosti tretjih k spoštovanju človekovih pravic kar izločili. Seveda je tudi zasebnik, ki je v nekem okolju tako dominanten, da na majhnem medijskem prostoru de facto prevzema tudi del javnih dolžnosti,[3] kar dolžnost spoštovanja in zagotavljanja enakopravnosti volilne pravice gotovo je, zavezan spoštovati človekove pravice. In enakost volilne pravice je ena od teh, po mnenju nekaterih je ta pravica celo predpogoj vseh ostalih pravic.[4] Kdaj, če ne v takem primeru, naj v evropskem prostoru tako zelo opevana doktrina Drittwirkung sploh velja? V nasprotnem primeru – če bi zasebni dominantni mediji nosilce pasivne pravice lahko obravnavali neenakopravno – bi pomenilo, da v neki državi enakopravne in poštene volitve lahko niso zagotovljene.Dolžnost enakopravnega obravnavanja torej po moji oceni velja ne le za javne medije in medije v večinski državni lasti, pač pa gotovo vsaj tudi za vse tiste zasebne medije, ki imajo na tem majhnem medijskem prostoru dominanten vpliv na oblikovanje volilne volje. To svoje stališče v okviru trditvene podlage primera pred nami omejujem zgolj na vprašanje kampanje, če se za izvajanje slednje medij odloči, zato so kakršnikoli potencialni protiargumenti, češ, da bi potemtakem zasebni medij moral voditi dve, tri ali celo štiri vzporedne uredniške politike, očitno napačni. Eno je splošna uredniška politika medija kot taka, povsem drugo pa enakopravna zastopanost političnih strank v okviru soočenj in predstavitev, ki so v omejenem ozkem terminu namenjeni izključno kampanji v smislu neposrednega soočenja v medijskem času in prostoru, ki je takšni neposredni kampanji vnaprej izrecno namenjen. Podobno je očitno napačen in intelektualno preveč pavšalen protiargument, da je javna televizija medij posebnega javnega pomena, zasebni medij, četudi morda dominanten, pa to ni. Jasno je namreč, da je katerikoli medij, ki na tako majhnem medijskem prostoru odločilno vpliva na oblikovanje volilne volje, poleg vpetosti v zasebne interese avtomatično vpet tudi v zagotavljanje ene najpomembnejših javnih dobrin, tj. enakopravnosti volilne pravice in s tem enakopravnih, poštenih in legitimnih volitev kot predpogoja vladavine ljudi oziroma demokracije. S tem pa prihajajo tudi dolžnosti, o katerih govori omenjena doktrina vezanosti ustavnih pravic med tretjimi (Drittwirkung). 5. Na ta vprašanja, ki so se mi ob študiju precedenčne odločitve Ustavnega sodišča v tem primeru postavila, omenjena precedenčna odločitev ne odgovarja, prav tako pa odgovora nanje ob moji izrecni prošnji ni ponudil nobeden od sodnic in sodnikov. Zato zame vsebinsko prešibko utemeljenega sklepa (odločitev večine se zgolj sklicuje na to, da je Ustavno sodišče o taki zadevi v omenjeni odločitvi pred leti že odločilo) nisem podprl. Na izzive novih ključnih vprašanj bi bilo pred glasovanjem – in v prihodnje – najprej treba odgovoriti, sicer prihaja do načina odločanja, ki ne temelji toliko na argumentih kot le na sami podlagi dejstva odločitve večine. Slednji pristop k odločanju o javnih vprašanjih je v ustavni demokraciji praviloma rezerviran za kakšen drug organ, ki odloča po diskreciji, ne za ustavno sodišče.  7. Podobno kot je bilo ugotovljeno v I. točki tega ločenega mnenja,  se je večina sodnic in sodnikov ob zavrnitvi pobude tudi glede teh očitkov sklicevala na preteklo prakso Ustavnega sodišča, ki je pobude s tovrstno vsebino že zavrnilo, ter dodala, da v tej pobudi kakega novega argumenta ni.  Kot sem ugotavljal že v zadevi št. U-I-408/18,[5] me takšno hitro razlogovanje večine ne prepriča. Ustavno sodišče namreč predmetne omejitve pravice do enakopravnega sodelovanja v kampanji v resnici ni celostno vsebinsko obravnavalo.Že obvezna zapoved vsaj enega ali dveh soočenj parlamentarnih strank z neparlamentarnimi bi bila pomembna dodana vrednost vsaki demokraciji, obenem pa takšna še vedno dokaj mila, a obvezna korekcija določbe v ničemer realno ne more ogroziti omenjenega legitimnega zakonodajalčevega cilja.Ker torej ni razumnega razloga, da v takih primerih od zakonodajalca ne bi zahtevali uporabe za pravice manj obremenjujočega sredstva za zagotovitev legitimnega cilja, to predstavlja precej očitno kršitev ustavnega načela sorazmernosti.8. Tega preprostega vsebinskega razlogovanja nisem našel v dosedanji presoji Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje večina, češ, da je bilo vprašanje neenakopravnega omejevanja kampanjskih pravic neparlamentarnih strank že presojeno in da v pobudi ni ničesar, o čemer ne bi že presodili. Da je bilo odločeno o kakšnih drugih vsebinskih vidikih, pa seveda ni dovolj, saj obstaja tudi opisani vidik. Zato za takšno, po moji oceni prehitro odločitev večine nisem mogel glasovati. Če bi v prihodnje katera od morebitnih bodočih pobudnic izrecno izpostavila kakšno različico opisanega vsebinskega argumenta, ni izključeno, da bi Ustavno sodišče takšno pobudo moralo bolj temeljito obravnavati. DDr. Klemen Jaklič l. r.Sodnik - - - - - - - -[1] Sklep št. U-I-308/05, z dne 9. 2. 2006. [2] Doktrina Drittwirkung izvira iz nemške ustavnosodne prakse, v slovensko pa jo je kot enega od pomembnih ustavnih načel vnesla že prva sestava Ustavnega sodišča. Več o tej doktrini, vezani na svobodo izražanja in "pluralizem", glej npr. A. Teršek, Svoboda izražanja. Komentar 39. člena Ustave Republike Slovenije. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 45–49. Avtor med drugim navaja: "Ustavne in konvencijske pravice in svoboščine je zato treba pravno varovati tako v razmerju med državo in pravnimi subjekti kot med samimi (civilnimi) pravnimi subjekti. Zato imajo te pravice in svoboščine učinek sevanja – upoštevati jih je treba pri vseh pravnih razmerjih" (str. 47).[3] Primerjaj tudi z idejo t. i. public function doktrine v ustavnosodni praksi Vrhovnega sodišča ZDA. [4] B. Cardozo, Palko v. Connecticut, 302 U.S. 319 (1937), kjer Cardozo pravico do svobode izražanja posredno poveže z volilno pravico, skupaj pa tvorita predpogoj svobodnega oblikovanja politične in volilne volje ter s tem na pravilen način vsebino vseh ostalih pravic, ki jih nato določa zgolj v takem okolju resnično legitimno izvoljeni zakonodajalec. [5] Sklep št. U-I-408/18, z dne 18.12.2019 ----------------------------------------Na 10. seji 9.4.2020 so zavrnili tudi pobudiU-I-432/19-6 - Vilija Kovačiča in Janka VebraterU-I-388/18 - Združene levice – demokratične stranke dela in Novih socialdemokratovTudi v teh primerih je dr. Klemen Jaklič glasoval proti odločitvi večine in spisal odklonilni ločeni mnenji, vredni branja.

Thu, 9. Apr 2020 at 00:37

2246 ogledov

Ne joči Peter, oziroma ali je (korona) omejevanje gibanja v Sloveniji res protiustavno?
Pred nekaj urami so na Dnevnik.si (levi tajkuni) lansirali mnenje bralca, češ da je Odlok ministra o omejitvi gibanja "neustaven": Ministrov odlok o prepovedi gibanja je protiustaven Mnenje je napisal nek Peter Lenarčič iz Ljubljane, v štirih kratkih odstavkih je sestavil "formulo" in jo na hitrico zapakiral v nekaterim všečno vsebino, ki jasno "potrjuje vsoto vseh njihovih strahov" (sum of all fears). Morda gre za tega Petra, ki se rad giblje, uživa življenje, kasira in je v poslovnih vrtincih, morda le slabo ugibam.Najprej poglejmo, kaj je napisal Peter.V zvezi s policijskim nadzorom gibanja državljanov naj opozorim, da je ministrov odlok o prepovedi gibanja državljanov zunaj domače občine protiustaven.Ustava v 32. členu določa, da je svobodo gibanja mogoče omejiti samo z zakonom. Odlok ministra ni zakon. Ustava nadalje v 15. členu določa, da lahko samo zakon določi način uresničevanja z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Torej je zakon tisti pravni akt, v katerem sme in mora biti zapisano, kje in kako se državljan sme oziroma ne sme gibati. Iz obojega sledi, da je 39. člen zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerega je minister izdal svoj odlok, protiustaven, saj ministru daje pooblastila, ki jih po ustavi ne more imeti. Nadalje pa ustava v 16. členu določa, da se smejo z njo zagotovljene pravice omejiti samo za čas trajanja izrednega stanja – tega pa državni zbor ni razglasil, torej je tudi iz tega naslova ministrov odlok ničen, saj izrednega stanja ni in s tem tudi ne pravne podlage za omejevanje svobode gibanja.------------------------------------------------------------ Naj priznam, da sem v prvem letniku prava tudi sam približno takole bral in kombiniral Ustavo, ampak glede na to, da naš "veleumni" šolski sistem v srednji šoli ne poda dovolj osnov za razumevanje tega temeljnega pravnega akta, še posebej pa zato, ker sem bil letnik 1992, Ustava pa takrat še ni bila stara niti 1 leto, mi ne gre zameriti. Petru pa tudi ne, Sistem še dandanes svojim državljanom ne nudi dovolj izobraževanja o Ustavi - tu na vsej črti pogrnejo tudi vsi mediji, z nacionalko RTV SLO na prvem mestu.Ne bom porabljal časa za poglobljene analize, za to imamo "ustavne pravnike", ki bi že lahko pojasnili situacijo, da se take misli niti ne bi utrinjale, ampak spet, "ker Janša", imajo številni take reflekse.Predvsem njim bom navedel nekaj "kontra-argumentov", ki bodo vsi skupaj ostali tukaj zbrani, morda bo članek komu v uteho in v pomoč (vsaj povezave do členov), pričakujem pa seveda večje število diplomskih in še kakšnih drugih nalog na to temo v prihodnje.DEJSTVA IN ARGUMENTI v prid treznosti in umirjenosti1. ODLOKA o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin ni "sprejel Minister", ampak Vlada, v njenem imenu ga je podpisal (Ivan) Janez Janša, dne 29. marca 2020, z začetkom veljavnosti 30. marec 2020.V njem se  (1. člen) "zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi", torej veljavnost ni časovno omejena, je pa v 7. členu navedeno, da "prepoved iz tega odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." 2. Gornji ODLOK razveljavlja in nadomešča prejšnji Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji, ki je veljal od 20. marca 2020 od 00.00 ure, pa do veljavnosti Odloka iz prejšnje točke, torej vključno 29. marca 2020. 3. Glede na to, da se v ODLOKU sklicujejo na 2. člen in 20. člen Zakona o Vladi in 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih naj še enkrat navedem povezave. Opravljeno. Zdaj pa še citati:(1. odstavek 2. člena Zakona o Vladi) Vlada v skladu z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi akti Državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države.(22. člena Zakona o Vladi) Vlada ima svet za nacionalno varnost kot svoj posvetovalni in usklajevalni organ za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za druga vprašanja nacionalne varnosti.(39. člen Zakona o nalezljivih boleznih) Kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko minister, pristojen za zdravje, odredi tudi naslednje ukrepe: 1. določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora minister, pristojen za zdravje, nemudoma obvestiti Vlado Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije in javnost. ZDAJ PA SLEDIJO BOLJ VSEBINSKI POMISLEKI:4. Še do danes nihče natančno ne ve, kako se virus COVID-19 širi.5. Vpliv na gospodarstvo bo občuten, na drugi strani imamo vprašanje števila umrlih.6. Gre za najbolj medijski in globalni zdravstveni dogodek v zgodovini človeštva.7. Če bi hoteli "ravnati pravno", bi bila edina alternativa sedanjemu reševanju situacije razglasitev izrednih razmer.8. V Ustavi imamo le eno alternativo "zakonom", kot "edinemu načinu omejevanja pravice do svobode gibanja", in sicer gre za primer iz 108. člena Ustave RS (uredbe z zakonsko močjo): Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. ----------------------------------------------Bi torej hoteli razglasitev izrednih razmer? Ker bi bilo potem bolj akcijsko, napeto in sploh, kot v filmih?----------------------------------------------Zdaj pa počasi zaključek:Od 3. marca 2020 so se izvajali prenosi poslov, prva seja Janševe vlade je bila 13. marca 2020, do takrat je uradno vlogo predsednika Vlade RS še igral Šarec.Kriza v Italiji je bila v katastrofalnem zamahu.Zakon o nalezljivih boleznih je bil sprejet leta 2006, ko še ni bil spremenjen 90. člen Ustave RS, ki šele od leta 2013 pravi, da "Referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč".Veste kaj pomeni, če je referendum dovoljeno razpisati o zakonu?1. Vlada pripravi zakon.2. Vlada vloži zakon v DZ.3. DZ razpravlja o zakonu in ga sprejme.4. V 7-ih dneh po sprejemu zakona lahko pobudnik referenduma prinese 2.500 podpisov v DZ in terja začetek zbiranja 40.000 podpisov.5. Približno (!) 35 dni se zbirajo podpisi na Upravnih enotah. (sicer še vedno zastarela, neustavna ureditev).6. Če so podpisi zbrani se čaka še dober mesec do referenduma, pred tem referendumska kampanja.7. Referendum in razglasitev rezultatov, če zakona volilci ne zavrnejo, prične veljati.Minila sta recimo 2 meseca in pol, recimo 75 dni.Zakaj torej od leta 2006 vse do danes nihče, tudi Peter ne, ni uspel ugotoviti, da je kaj narobe z zakonom o nalezljivih boleznih?Peter sicer ne predlaga nobene rešitve, ampak edina logična rešitev po njegovo bi bila razglasitev izrednega stanja in potem bi bil Pahor tisti, ki bi podpisoval to, kar sedaj podpisuje Janša v imenu celotne Vlade.Veste kako bom rekel? Z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi je narobe vse, tudi z 90. členom Ustave zelo veliko, ampak v času, ko traja "neznana bolezen" (glede trajanja in načina širitve), se jaz pač ne mislim ukvarjati z vprašanji "ustavnosti" zakona iz leta 2006.Dodatno, ta Vlada vzbuja zaupanje in njihovo delovanje - zaenkrat - deluje prepričljivo, samoomejujoče, predvsem pa se zavedajo, da bi jih mediji globoke države raztrgali, če bi naredili karkoli napak. Kdor misli kot Peter, če je komu Policija zaradi omenjenega Odloka stopila na žulj in mu izrekla kazen v višini sicer nemalih 450 evrov, ima še vedno pravico uveljavljanja zahteve za sodno varstvo. Roki sedaj ne tečejo, tako da po koncu korona-ukrepov in koncu "zaprtja sodišč", bo imel čisto vsak še 7 dni za vložitev vloge k sodniku za prekrške, ki jo mora poslati sicer na izvorni prekrškovni organ.Več v brošuri.In če sodnik ne bo prizanesljiv, bo imel še na razpolago Ustavno sodišče in potem Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam bo lahko po mili volji razlagal, kako Odlok ministra ni bil ustaven, ker da so tudi na Kosovu tako ugotovili. Pa bodo sodniki takrat povedali - kot pravi generali, za nazaj - ali so bili na Kosovu bolj pametni, kot pri nas, ker da so se do pičice držali nekega koncepta ustavnosti. Pri čemer so spregledali eno temeljnih načel - načelo sorazmernosti.Čeprav za ESČP prav od danes nisem več 100% prepričan, da bo takrat še delovalo, pa ne zaradi korona-virusa, ampak zaradi Soros-virusa. Ampak to je že druga zgodba.Veliki intervju Boštjan M Zupančič, bivši sodnik ESČPSkratka, brez panike, je rekel Švejk.-----------------------------------------------------------Dopolnitev z dne 9.4.2020, ob 13:00 Izredne razmere, dr. Marko Novak, profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze, z dne 6.4.2020
Teme
Sloveni SLOVENIJA zgodovina zamolčana zgodovina dr Cyril A Hromnik

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Cyril A. Hromnik: Sloveni, Slovaki, kje so vaše korenine?