Avtor: Prim. dr. Janez Tasič

Celiakija je bolezen, ki se odraža v slabi resorpciji hrane in s tem povezanim razvojem organizma, ki je neodporen in slabo razvit. Znaki bolezni so posledica lastnih dejavnikov (genetskih posledic in imune reakcije na beljakovine) ter zunanjih vplivov (interakcija virusov in glutena), ki povzročajo okvaro črevesa in celiakijo. Vse to vodi do slabe resorpcije prehrambnih snovi v tankem črevesu, saj je to okvarjeno. Karakteristična okvara, čeprav nespecifična, je okvara sluznice in takojšnje izboljšanje, če je izbira hrane pravilna.

Prvi je to bolezen opisal leta 1888 dr. Samuel Gee. Šele leta 1952 pa je bilo dokazano, da je glavni vzrok bolezni beljakovina, ki se nahaja v žitih. Več let pozneje je bilo dokazano, da je to gensko prenosljiva bolezen, povezana s specifičnimi geni (HLA DR3-DQ2, DR5/7). Bolezen je kar pogosta – ponavadi odkrijemo enega bolnika na 2000 ljudi. Vendar velja, da je v populaciji še pogostejša in predvidoma je danes v naši populaciji en bolnik na vsakih 200–400 ljudi. Razvoj organizma je omejen zaradi slabe resorpcije in imune reakcije, ki jo povzročajo protitelesa na gliadin, reticulin in na beljakovine gladkih mišičnih vlaken.

Protitelesa ne povzročajo direktne okvare, so pa znak za okvarjeno imunsko reakcijo. T limfociti povzročajo okvaro celic v tankem črevesu le, ko je prisoten gluten-prolamin. Torej strogo gledano bolezen ni tipična alergija na hrano, saj ni spremljajočih imunoglobulinov IgE, ne histaminske reakcije, niti urtikarije.

Bolezen je počasna in zahrbtna ter je neposredno povezana z zaužitjem posameznih prolaminov iz semen pšenice, ječmena, rži, ovsa in drugih žit. Je reverzibilna bolezen, a le, če se iz prehrane odstranijo škodljive beljakovine. Najbolj so škodljive beljakovine, ki vsebujejo izrazito veliko aminokisline prolina in glutamina v zaporedju, kot sledi:PRO_SER_GLN_GLN in GLN_GLN_GLN_PRO. Te oblike beljakovin ali podobni deli se nahajajo v beljakovinah žit, malo v piri in kamutu, ne najdemo pa jih v beljakovinah, ki se nahajajo v rižu, koruzi, amarantu in kvinoji (zein, oryzein). Reakcije na gliadin so pri različnih bolnikih zelo različne in lahko povzročajo zelo različne oblike in tipe bolezni. Ta se lahko spreminja z leti in tudi glede na izpostavljenost glutenu.

Osnova zdravljenja je dieta, torej hrana, ki ne vsebuje glutena. Če se osebe, ki imajo težave s presnovo gliadinskih beljakovin, izogibajo prepovedani hrani, so popolnoma normalne in zdrave. Nekateri, ki imajo za seboj dolgoletne težave in nastale okvare zaradi nepravilne diete, pa potrebujejo tudi zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili (prednisolon – Pronison).

Če so težave dolgoletne in se bolnik ne zdravi z dieto, se na črevesju pogosto pojavijo tumorji v obliki limfoma ali kakšna druga oblika raka na črevesju. Ne glede na to, da imajo nekateri bolniki manj težav in problemov kot drugi, je potrebna stroga dieta, saj se ne ve, katera je tista količina gliadinskih beljakovin, ki vodi v težke okvare. Zato se zahteva, da se pri dieti izogibamo tudi najmanjšim možnim dodatkom, ki bi lahko pokvarili hrano, in le taka hrana se lahko označi kot hrana brez glutena.

Celiakija

Celiakija je presnovna bolezen prebavnega trakta, ki okvari predvsem tanko črevo in onemogoča resorpcijo hranilnih snovi z črevesja. Ljudje, ki imajo celiakijo, ne prenašajo beljakovine gluten, ki se nahaja v pšenici, rži, ječmenu in ovsu. Ko taki ljudje jedo hrano, ki vsebuje gluten, je odgovor njihovega imunskega sistema tak, da se okvari tanko črevo, ki izgubi drobne vilije, ki povečujejo sposobnost resorpcije. Z izgubo teh cevčic so ljudje videti slabo prehranjeni in slabokrvni, ne glede na to, koliko hrane pojedo.

Ker te okvare povzroča avtoimuni sistem, prištevamo celiakijo med avtoimune bolezni. Vsekakor pa jo uvrščamo med bolezni slabe absorpcije hrane. Bolezen je znana tudi pod imeni, kot so celiakalna sprue, nefropatska sprue in enteropatija, občutljiva na gluten.

Celiakija je genetska bolezen, kar pomeni, da se pojavlja v družinah, pogosto pa se pojavi šele po kakšni operaciji, nosečnosti, porodu, virusni infekciji ali težkem emocionalnem stresu.

Bolezen je lahko zelo različna. Nekateri kažejo posamezne znake že kot otroci, pri drugih pa se pojavi šele po koncu dojenja. Pozneje ko se pojavi bolezen, bolj so simptomi nekarakteristični. Drugi dejavnik je tudi čas, ko se začne uživati gluten, in količina, ki se ga zaužije. Težave, ki se pojavijo, so lahko ali pa sploh niso povezane s prebavnim traktom. Nekateri dobijo diarejo, bolečine v trebuhu, medtem ko postanejo drugi razdražljivi in depresivni. Razdražljivost je eden od najpogostejših simptomov pri otrocih. Simptomov, ki se pojavljajo, je lahko več ali le eden od navedenih:

• ponavljajoče napenjanje in krči v trebuhu
• kronična diareja
• izguba telesne teže
• bledo, a obilno dišeče blato
• nerazjasnjena slabokrvnost
• bolečine v kosteh in sklepih
• spremembe obnašanja
• bolečine v mišicah, krči in utrujenost
• zaostala rast in zaostajanje za vrstniki
• odrevenelost v nogah zaradi okvare živcev
• blede obloge v ustih z ulceracijami
• boleče vnetje in rdečica kože
• izguba sklenine in barve zob
• izguba menstruacije

Slabokrvnost, zaostali razvoj in izguba telesne teže so posledica slabe resorpcije, ker organizem ne dobi dovolj hranil. Slaba prehranjenost je resen problem, saj potrebujejo otroci za pravilen razvoj dovolj hrane. Nekateri ljudje s celiakijo pa nimajo skoraj nobenih težav. Pri teh neokvarjeni del tankega črevesa resorbira dovolj hranil, da prepreči simptome bolezni. Vsekakor pa so tudi ti ljudje ogroženi in se tudi pri njih pojavljajo komplikacije.

Znanstveniki so odkrili, da imajo ljudje s celiakijo v krvi več protiteles kot drugi. Protitelesa tvori imuni sistem, saj skuša odstraniti vzrok za preobčutljivost. Za postavljanje diagnoze je pomembno določanje protiteles na gluten. To so poznana protitelesa: antigliadin, antiendomiosin in antireticulin. Če je test pozitiven, bo zdravnik odvzel droben vzorec sluznice črevesa, da določi okvaro sluznice. To se opravi z tankim endoskopom, s pomočjo katerega se odvzame sluznica za histološko analizo. Biopsija tankega črevesa je najboljša metoda, s katero se postavlja končna diagnoza.

Bolezen se išče med sorodniki zlasti v prvem kolenu. Povprečno jo najdemo pri 10 % vseh sorodnikov, ki že imajo postavljeno diagnozo. V Italiji, kjer je ta bolezen zelo pogosta, so pri 6 letih pregledani vsi otroci, tako da se bolezen odkrije še relativno zgodaj. Dlje je bolezen neodkrita in nezdravljena, več je posledic in hujše so. Tako se v Italiji odkriva bolezen v povprečju v 3 tednih, v ZDA pa v 10 letih.

Zdravljenje

Edino uspešno zdravljenje je dieta brez glutena, kar pomeni, da moramo odstraniti vso hrano, ki vsebuje gluten. Pri večini ljudi bo taka dieta izboljšala stanje in simptomi bodo postopoma izginili. Izboljšanje se pojavi z dnem, ko spremenimo prehrano, in črevesje se popravi v 3–6 mesecih (pri starejših traja do 2 leti). Take diete se je treba držati do konca življenja. Če zaužijemo še tako malo glutena, se črevo okvari. To velja za vse, tudi za tiste, ki trenutno nimajo nobenih znakov bolezni.

Le majhen odstotek ljudi si ne opomore z dieto. Ponavadi imajo ti ljudje že velike okvare tankega črevesa, ki se ne morejo pozdraviti. Ker črevesje ne absorbira dovolj hranil, potrebujejo intravensko prehrano pa tudi zdravljenje z zdravili. Pri teh bolnikih je potrebna velika pozornost na komplikacije. Če se stanje ob držanju diete brez glutena popravi, bo zdravnik vedel, da je diagnoza pravilna.

Dieta

Dieta brez glutena pomeni, da se odstrani iz prehrana vsa hrana, ki vsebuje gluten. To pomeni, da je treba odstraniti vso hrano, ki vsebuje pšenico, tudi piro, tritikale in kamut, rž, ječmen in oves, z drugimi besedami večino semen, testenin, žit in pripravljeno hrano. Kljub temu lahko ljudje s celiakijo uživajo raznovrstno in bogato hrano, tudi kruh in testenine. Namesto žit uporabljajo krompir, riž, sojo, fižol, amarant in kvinojo. Lahko kupijo moko ali kruh brez glutena, prav tako pa tudi testenine, ki jih pripravljajo po kontroliranih receptih.

Borovo meso, ribe, riž, sadje in zelenjava ne vsebujejo glutena, tako da lahko uživajo to hrano v neomejenih količinah. Vendar je dieta brez glutena kar zahtevna. Zahteva povsem nov pristop v prehranjevanju, ki spremeni tudi življenje. Ljudje s celiakijo morajo biti zelo pozorni na to, kaj si kupijo za kosilo v šoli ali na delu, kaj uživajo na sprejemih ali zaužijejo iz hladilnika. Uživanje hrane v restavraciji zahteva točno izpraševanje o dodatkih v hrani, da se ugotovi, če se le ne skriva kje gluten. Skrite oblike so v različnih dodatkih, konzervansih, snoveh, zdravilih, zobni pasti itd. Če na proizvodu dodatki niso opredeljeni, se taki hrani raje izognimo.

Dietetik in svetovalec za zdravo življenje je lahko takemu bolniku v veliko pomoč, ko stopa na pot novih prehrambnih navad. Prav tako sta pomembna skupinska pomoč in sodelovanje cele družine z ljudmi, ki že obvladujejo dietni program.

Priporočljiva hrana

Kruh ali izdelki iz moke iz koruze, riža, soje, marante, krompirja, fižola, tapioke, saga (sago je moka iz palmovega stržena), ajde, lanu, prosa, amaranta in kvinoje. Iz tega se lahko pripravljajo kaše, testenine, kruhki, penjena semena, kosmiči itd.

Priporoča se tudi vsa sveža ali zmrznjena zelenjava in sadje ter sadni sokovi. Dovoljeno je uživanje mleka in mlečnih proizvodov, razen tistih, ki vsebujejo dodatke iz prepovedanih žit. Priporočajo se tudi sveže pusto meso, ribe in morski sadeži, jajca, lešniki in orehi, sojino olje in klobase brez dodatkov.

Juhe naj ne vsebujejo nekontroliranih dodatkov. Dovoljena je tudi uporaba hladno stiskanih olj in margarine z dovoljenimi dodatki, prav tako pa tudi sladkor, med, čista čokolada z mlekom brez dodatkov, kokosov oreh, prava kava, čaji in vino.

Prepovedano pa je uživanje kruha in testenin, ki vsebujejo pšenico, rž, triticale, ječmen, oves, piro ali kamut. Prav tako so prepovedani tudi vsi ekstrakti, ki vsebujejo ta žita, in tudi pivo iz žit, pripravljeno pecivo iz žit pa tudi sušeno in kandirano sadje. Odsvetujejo se napitki iz mleka ter različni jogurti z dodatki. Odsvetuje se uživanje mesa, ki je pripravljeno z dodatki iz žit, s konzervansi, hrenovke, sendviči in jajčni nadomestki. Odsvetuje se tudi uživanje pripravljenih solat, omak in juh, ki nimajo označene vsebnosti glutena, pa tudi različnih krem in alkohola, pripravljenega iz žit (vodka, gin, viski in pivo, razen iz riža).

Kljub temu so pogoste komplikacije in limfom in adenokarcinom sta pogosta pri celiakiji. Prav tako je pogosta osteoporoza, saj je omejena resorpcija kalcija. Pogosto se pri otrocih pojavljajo različne deformacije, ki so posledica nepravilne prehrane med nosečnostjo. Rast otrok se lahko hitro ustavi, pojavijo pa se lahko tudi krči, ki so posledica pomanjkanja folne kisline.

Celiakija je najpogostejša genetska bolezen v Evropi. Na Irskem se pojavlja pri 1 od 250 ljudi, v Italiji pa pri 1 od 300. Redka je v Afriki in na Kitajskem, v ZDA pa je registriran 1 primer na 4000 ljudi. Vendar štejemo, da je v ZDA bolezen slabo poznana in se zato redko odkriva, le malo laboratorijev pa je opremljenih in sposobnih za odkrivanje te bolezni.

Bolezen je pogosto povezana z drugimi avtoimunimi boleznimi, kot so dermatitis herpetiformis, bolezni ščitnice, sistemski lupus eritematodus, diabetes tipa 1, bolezni jeter, kolagene bolezni, reumatoidni artritis.

Glavne točke, ki si jih moramo zapomniti, so:

1. Ljudje s celiakijo ne prenašajo glutena, to je beljakovina v žitih, pšenici, rži, ječmenu, piri, ovsu in kamutu.
2. Povzroča okvaro tankega črevesa in zmanjšuje resorpcijo hrane.
3. Zdravljenje je pomembno, saj bolezen lahko povzroči raka, osteoporozo, slabokrvnost, krče itd.
4. Oseba s celiakijo ima težave ali pa jih nima.
5. Diagnoza zahteva krvne preiskave in biopsijo sluznice.
6. Ker je bolezen dedna, je treba pregledati tudi sorodnike.
7. Bolezen se zdravi tako, da se iz prehrane izključijo vsa hranila, ki vsebujejo gluten. Zdravljenje traja do konca življenja.

KONTAKT

TEL: 03 5441631
MAIL: info@biotopic.si