Še malo o davčni razbremenitvi srednjega sloja

OddajBine Kordež, dne 2016-08-02 ob 08:50:09

Pred dnevi sem objavil tekst »O davčni razbremenitvi srednjega sloja« v katerem sem izpostavil zavajajoče nastope predstavnikov Ministrstva za finance, ki so predlagane spremembe davčne zakonodaje opredelili kot razbremenitev srednjega sloja. Konkretni izračuni namreč pokažejo, da predvideni popravki dohodninske lestvice izboljšajo položaj samo davčnim zavezancem z najvišjimi prejemki. Glede na dejstvo, da so v Sloveniji glede na druge države močneje obdavčene predvsem najvišje plače, je takšen predlog sicer logičen, a to bi morali potem tudi odkrito povedati. Razumljivo pa dvig najvišjih plač med ljudmi ne bi bil najbolje sprejet in to je bil najbrž razlog za takšno predstavitev. Menim, da bi se pred popravki davčne zakonodaje morali najprej odkrito dogovoriti, katere plače sploh želimo korigirati namesto, da dobivamo na mizo samo nove in nove dohodninske lestvice brez konkretnih izračunov.

Mednarodne primerjave nedvomno kažejo, da so najvišje plače v Sloveniji obdavčene precej več kot v primerljivih državah. To izhaja iz dejstva, da ima večina držav uvedeno zgornjo mejo od katere se plačujejo socialni prispevki (socialna kapica), medtem ko pri nas te omejitve ni. Najvišje dohodninske stopnje so v nekaterih državah celo višje (55 in celo 60 %), vendar je zaradi manjših socialnih prispevkov potem skupna obdavčitev nižja. To torej velja za visoke plače, medtem ko pri ostalih plačah večjih razlik v višini obdavčitve niti ni, čeprav v Sloveniji vlada prepričanje, kako je delo močno obdavčeno (to kaže npr. primerjava z Avstrijo).

Zaradi primerljivosti s pogoji poslovanja v drugih državah, bi bil torej predlog za znižanje obdavčitve predvsem visokih plač smiseln, vendar pa to ljudje težko sprejemajo. Tako ali tako so prepričani o previsokih prejemkih bogatejšega sloja in zmanjšanje davka za nekaj sto evrov mesečno, ne bi dobilo veliko podpore, pa naj bo še tako upravičeno. Zaradi teh zadržkov je na žalost neka resna razprava za koliko bi bilo primerno znižati davek za prejemnike najnižjih, srednjih in najvišjih plač, precej otežena.

Sprejet predlog davčne reforme torej predvideva, da bi se neto prejemki zvišali za 200 evrov mesečno šele pri plačah nad okoli 3.000 evrov neto, do sto evrov več pa bi dobili prejemniki plač okoli 2.000 evrov na mesec. Dokler se je mini davčna reforma predstavljala samo z navedbami o »razbremenitvi srednjega sloja«, večjih odzivov ni bilo. Praktični izračuni kot so bili prikazani v prejšnjem članku, pa nedvomno odpirajo vprašanja sprejemljivosti tako oblikovanega predloga. Ne glede na trenutno visoko obdavčitev najvišjih plač, bi bilo verjetno vseeno smiselno oblikovati popravke lestvice s katero bi vsaj nekoliko izboljšali položaj zaposlenih tudi v drugih dohodkovnih razredih. Da bi upravičeno lahko uporabili navedbo o razbremenjevanju tudi srednjega sloja.

Na spodnji sliki je tako prikazana ena od opcij po kateri bi učinke davčne razbremenitve razporedili po celotni lestvici plač. S prekinjeno rdečo črto so prikazani učinki po obstoječem predlogu Ministrstva od 12. julija (torej šele za prejemnike bruto plač nad 3.000 evrov bruto mesečno). S polno rdečo črto (in konkretnimi zneski) pa je prikazana ena izmed rešitev po katerih bi najvišje plače porasle za 55 evrov mesečno, ostale pa postopno manj. Zneski sicer ne bi bili veliki, a tudi 10 evrov mesečno je nek učinek. Z modro črto je ta dvig prikazan še z odstotki (desna skala – pri večini bi porast med 1 in 2 odstotkoma), prekinjena rumena črta pa prikazuje, koliko te spremembe vplivajo na izpad proračunskih prihodkov od dohodnine. Manjši prilivi so seveda rezultat manj plačanega davka posameznika ter tudi števila davčnih zavezancev v posameznem dohodkovnem razredu (ta podatek je prikazan s stolpci).

Obstoječi predlog Ministrstva je sicer znižal višino obdavčitve v srednjih dohodninskih razredih, vendar so spregledali, da so po teh stopnjah obdavčeni tudi prejemniki najvišjih plač. Tudi nekdo z 10.000 evri mesečne plače ima prvih 700 evrov obdavčenih samo s 16 % dohodnine, naslednjih 1.000 evrov po 27 % in tako naprej do 50 % stopnje za prihodke nad 6.000 evrov. Če torej hočemo razbremeniti srednji sloj, je potrebno znižati najnižje stopnje, srednje pa celo zvišati. Na spodnji tabeli je prikazana lestvica dohodninskih stopenj za posamezne razrede in sicer obstoječa lestvica, predlog Ministrstva od 12.7. ter ena izmed možnih variant, ki bi dala zgornje, mogoče nekaj bolj sprejemljive rezultate.

Skupen letni izpad prihodkov od dohodnine bi bil po tej varianti okoli 100 milijonov evrov, nekaj več kot trenutni predlog ministrstva, a to ne bi smelo biti večji problem. Višji prihodki prebivalstva bi nedvomno vplivali na višjo potrošnjo in posledično vsaj malenkostno gospodarsko rast, ki bi se odrazilo tudi v večjih proračunskih prihodkih.

Kakšna taka ali podobna korekcija bi bila najbrž bolj sprejemljiva in bi lažje dobila podporo širšega kroga ljudi in nedvomno tudi poslancev, ki bodo o tem odločali. Predlog bi namreč zajemal pretežni del zaposlenih, dal bi nek pozitivni signal in okrepil zaupanje ljudi.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Bine Kordež
Bine Kordež
Objavil/a 2016-08-02 08:50:09 (Aug 02, 2016)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Smo res davčno najbolj obremenjena država?
O sanaciji bank in upravičenosti odpisa podrejenih obveznic
Še malo o davčni razbremenitvi srednjega sloja
Še malo o drugem tiru
O davčni razbremenitvi srednjega sloja
Kaj prinaša Bela knjiga (4. del) – usklajevanje pokojnin po novem
IŠČI PO ARHIVU
december 2022
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj