Razglednice
V večjih krajih so jih izdajali poklicni založniki in so bile praviloma tiskane, naklade so bile velike. V vaseh, kjer ni bilo veliko povpraševanja, so jih v glavnem gostilničarji in trgovci založili kot fotografske razglednice z motivom kraja ...
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 14. oktober 2019 ob 14:35

Odpri galerijo

RAZGLEDNICA ČRNOMLJA okoli leta 1910, Črnomelj 8,9 x 13,9 cm Inv. št.: R 5 Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan.

Zbirka obsega razglednice z belokranjskimi motivi. Za najstarejše, ki segajo v čas ob koncu 19. stoletja, je značilna podobnost z dopisnicami: ena stran je bila namenjena izključno naslov, druga pa sličici in krajšem sporočilu. Po letu 1904 so več prostora namenili slikovnem prikazu krajev, dejavnosti ali običajev. V večjih krajih so jih izdajali poklicni založniki in so bile praviloma tiskane, naklade so bile velike. V vaseh, kjer ni bilo veliko povpraševanja, so jih v glavnem gostilničarji in trgovci založili kot fotografske razglednice z motivom kraja in imenom svoje gostilne ali trgovine.   

Nekaj predmetov:

RAZGLEDNICA METLIKE
okoli leta 1895, Metlika
8.8 x 14,1 cm
Inv. št.: R 99


Razglednica Metlike, ki jo je izdal založnik Heinrich Krapek iz Maribora, je bila odposlana leta 1898. Napisana je bila 30. maja, na pošti v Metliki so jo žigosali 31. maja, na pošto v Trst pa je prispela 1. junija 1898. 


				 RAZGLEDNICA METLIKE<br>
okoli leta 1895, Metlika<br>
8.8 x 14,1 cm<br>
Inv. št.: R 99<br>
<br>
<br>
Razglednica Metlike, ki jo je izdal založnik Heinrich Krapek iz Maribora, je bila odposlana leta 1898. Napisana je bila 30. maja, na pošti v Metliki so jo žigosali 31. maja, na pošto v Trst pa je prispela 1. junija 1898. 			
				 RAZGLEDNICA METLIKE<br>
okoli leta 1895, Metlika<br>
8.8 x 14,1 cm<br>
Inv. št.: R 99<br>
<br>
<br>
Razglednica Metlike, ki jo je izdal založnik Heinrich Krapek iz Maribora, je bila odposlana leta 1898. Napisana je bila 30. maja, na pošti v Metliki so jo žigosali 31. maja, na pošto v Trst pa je prispela 1. junija 1898.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA ČRNOMLJA
okoli leta 1910, Črnomelj
8,9 x 13,9 cm
Inv. št.: R 5

Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan. 


				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1910, Črnomelj<br>
8,9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.: R 5<br>
<br>
Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan. 			
				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1910, Črnomelj<br>
8,9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.: R 5<br>
<br>
Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA ČRNOMLJA
okoli leta 1895, Črnomelj
9 x 14,3 cm
Inv. št.: R 10


Razglednica je bila napisana in odposlana 15. decembra 1898 iz Črnomlja v Johannesthall (Šentjanž) na Kranjskem. tja je prispela naslednji dan. Založnik te fotografske razglednice ni znan. 


				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1895, Črnomelj<br>
9 x 14,3 cm<br>
Inv. št.: R 10<br>
<br>
<br>
Razglednica je bila napisana in odposlana 15. decembra 1898 iz Črnomlja v Johannesthall (Šentjanž) na Kranjskem. tja je prispela naslednji dan. Založnik te fotografske razglednice ni znan. 			
				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1895, Črnomelj<br>
9 x 14,3 cm<br>
Inv. št.: R 10<br>
<br>
<br>
Razglednica je bila napisana in odposlana 15. decembra 1898 iz Črnomlja v Johannesthall (Šentjanž) na Kranjskem. tja je prispela naslednji dan. Založnik te fotografske razglednice ni znan.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA SEMIČA
okoli leta 1910, Semič (Metlika)
9 x 13,9 cm
Inv. št.:  R 269

Razglednica je bila odposlana 27. decembra 1911 iz Metlike v Ljubljano. Založil jo je trgovec Franc Budkovič, ki je imel v Semiču trgovino z mešanim blagom.


				RAZGLEDNICA SEMIČA<br>
okoli leta 1910, Semič (Metlika)<br>
9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.:  R 269<br>
<br>
Razglednica je bila odposlana 27. decembra 1911 iz Metlike v Ljubljano. Založil jo je trgovec Franc Budkovič, ki je imel v Semiču trgovino z mešanim blagom. 			
				RAZGLEDNICA SEMIČA<br>
okoli leta 1910, Semič (Metlika)<br>
9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.:  R 269<br>
<br>
Razglednica je bila odposlana 27. decembra 1911 iz Metlike v Ljubljano. Založil jo je trgovec Franc Budkovič, ki je imel v Semiču trgovino z mešanim blagom.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA MIRNE GORE
okoli leta 1930, Mirna gora (Črnomelj)
13,9 x 8,9 cm
Inv. št.: R 383


Planinski dom na Mirni gori so odprli 18. avgusta 1929. Tako dom kot cerkev sv. Frančiška so leta 1942 požgali Italijani. Razglednico je izdal S. Maraž, ki je imel fotoatelje v Črnomlju. Odposlana je bila 12. julija, žigosana na pošti v Črnomlju, letnica na žigu pa ni vidna. 


				RAZGLEDNICA MIRNE GORE<br>
okoli leta 1930, Mirna gora (Črnomelj)<br>
13,9 x 8,9 cm<br>
Inv. št.: R 383<br>
<br>
<br>
Planinski dom na Mirni gori so odprli 18. avgusta 1929. Tako dom kot cerkev sv. Frančiška so leta 1942 požgali Italijani. Razglednico je izdal S. Maraž, ki je imel fotoatelje v Črnomlju. Odposlana je bila 12. julija, žigosana na pošti v Črnomlju, letnica na žigu pa ni vidna. <br>

				RAZGLEDNICA MIRNE GORE<br>
okoli leta 1930, Mirna gora (Črnomelj)<br>
13,9 x 8,9 cm<br>
Inv. št.: R 383<br>
<br>
<br>
Planinski dom na Mirni gori so odprli 18. avgusta 1929. Tako dom kot cerkev sv. Frančiška so leta 1942 požgali Italijani. Razglednico je izdal S. Maraž, ki je imel fotoatelje v Črnomlju. Odposlana je bila 12. julija, žigosana na pošti v Črnomlju, letnica na žigu pa ni vidna. <br>

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 12. Dec 2019 at 15:23

82 ogledov

Predavanje Lucije Grahek
Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.  Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga. Foto: Leon Gregorčič

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

73 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

123 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

188 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič

Mon, 11. Nov 2019 at 14:24

96 ogledov

Razstava ob 25-letnici KUD Artoteka Bela krajina
Ganglovo razstavišče od 5. novembra 2019 gosti razstavo, s katero kulturno umetniško društvo Artoteka Bela krajina obeležuje 25-letnico delovanja. Razstavo sta odprla metliški župan Darko Zevnik in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik, ki je sodeloval tudi pri izboru del za razstavo, je bil doktor umetnostne zgodovine Miklavž Komelj,  violinist Bojan Ristič in klaviaturist Gregor Zagorc pa sta likovno umetnost obogatila še z glasbeno. Foto: Dolenjski list (Mirjam Bezek Jakše)

Mon, 11. Nov 2019 at 13:36

134 ogledov

Otvoritev Muzejske hiše Semič
Po skoraj dveh letih prenove je 24. oktobra 2019 svoja vrata zopet odprla Muzejska hiša Semič.  V stavbo, v kateri so zbirke Belokranjskega muzeja že domovale, so se v posodobljeni podobi vrnile zbirka, ki priča o življenju ljudi v Semiču in okolici vse od prazgodovine do druge svetovne vojne - Semič v dvajsetih slikah, vinogradniška zbirka, ki je postala del sodobnega degustacijskega prostora ter zbirka, ki priča o geološki preteklosti in biotski raznovrstnosti pokrajine. Ravno slednji, naslovljeni Center narave Bele krajine, je posvečeno največ pozornosti in prostora, vsebine pa so predstavljene interaktivno in izobraževalno, prilagojeno ranljivim skupinam ter upoštevajoč sodobne muzejske standarde. Obnova je potekala v sklopu projekta MISTERION − Doživetje skrivnosti voda, ki se izvaja po Programu sodelovanja Interreg V−A Slovenija−Hrvaška 2014−2020, zato bodo vsebine Muzejske hiše Semič do konca leta na ogled brezplačno. Foto: Branko Babič
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Razglednice