Numizmatika
Najstarejši primerki segajo v srednji vek – zakladna najdba srebrnih bavarskih pfenigov, najnovejši pa so evrski kovanci s slovenskimi simboli in kovanci, izdani ob posebnih priložnostih.
Belokranjski muzej Metlika

Sreda, 9. oktober 2019 ob 13:09

Odpri galerijo

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON 1912, 10,8 x 16,4 cm Inv. št.: 2819 Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar. Foto: Branko Babić

Zbirka denarja je ena od posebnih zbirk Belokranjskega muzeja. Med vsemi predmeti je 155 bankovcev, drugo pa so kovanci, narejeni iz različnih kovin in zlitin. Najpogostejši so srebrni in bakreni. Najstarejši primerki segajo v srednji vek – zakladna najdba srebrnih bavarskih pfenigov, najnovejši pa so evrski kovanci s slovenskimi simboli in kovanci, izdani ob posebnih priložnostih. Papirnati denar je v različnih valutah, v zbirko pa je uvrščen ne glede na to, ali so ga kot plačilno sredstvo uporabljali na področju današnje Bele krajine ali ne.    

Nekaj predmetov:

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON
1912, 10,8 x 16,4 cm
Inv. št.: 2819

Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

Foto: Branko Babić

1000 MARK, PRETISKANE V MILIJARDO MARK
1922
8,9 x 13,8 cm
Inv. št.: 2820

Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali. 

				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.Foto: Branko Babić<br>
				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BON ZA 1 LIRO
1944
4,9 x 7,9 cm
Inv. št.: 2821

Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom. 

				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>
				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)
1944
4,6 x 6,6x cm
Inv. št.: 2822

Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KRON
1902
12,8 x 19,1 cm
Inv. št.: Nm 5947

				BANKOVEC ZA 1000 KRON<br>1902<br>12,8 x 19,1 cm<br>Inv. št.: Nm 5947<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić 

BANKOVEC ZA 100 000 MARK
11,3 X 18,7 cm
Inv. št.: Nm 5961

				BANKOVEC ZA 100 000 MARK<br>11,3 X 18,7 cm<br>Inv. št.: Nm 5961<br>Foto: Branko Babić

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK
1923
6,5 x 13,0 cm
Inv. št.: Nm 5964


				BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK<br>
1923<br>
6,5 x 13,0 cm<br>
Inv. št.: Nm 5964

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV
1919
4,7 X 7,2 cm
Inv. št.: Nm 5977


				BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV<br>
1919<br>
4,7 X 7,2 cm<br>
Inv. št.: Nm 5977

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 DINAR
1919
7,7 X 10,8 cm
Inv. št.: Nm 5978

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 20 DINARJEV
1919
9 x 15 cm
Inv. št.: Nm 5980

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1919
8,7 X 15,9 cm
Inv. št.: Nm 5981


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1919<br>
8,7 X 15,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5981

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1920
8,7 X 14,8 cm
Inv. št.: Nm 5982


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1920<br>
8,7 X 14,8 cm<br>
Inv. št.: Nm 5982

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
1929
10,2 X 17 cm
Inv. št.: Nm 5983


				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
1929<br>
10,2 X 17 cm<br>
Inv. št.: Nm 5983

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1926
7,9 x 12,5 cm
Inv. št.: Nm 5985


				Bankovec za 10 dinarjev<br>
1926<br>
7,9 x 12,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 5985

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1931
9,4 X 14,9 cm
Inv. št.: Nm 5988


				BANKOVEC ZA 50 DINARJEV<br>
1931<br>
9,4 X 14,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5988

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV
1915
6 X 10 cm
Inv. št.: Nm 5994


				BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV<br>
1915<br>
6 X 10 cm<br>
Inv. št.: Nm 5994

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 KUNO
1942
4,4 X 80 cm
Inv. št.: Nm 5995


				BANKOVEC ZA 1 KUNO<br>
1942<br>
4,4 X 80 cm<br>
Inv. št.: Nm 5995

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KUN
1943
8 X 17,6 cm
Inv. št.: Nm 6002


				BANKOVEC ZA 1000 KUN<br>
1943<br>
8 X 17,6 cm<br>
Inv. št.: Nm 6002

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR
1944
5,3 x 9,4 cm
Inv. št.: Nm 6007


				 BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR<br>
1944<br>
5,3 x 9,4 cm<br>
Inv. št.: Nm 6007

BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR
1944
6,2 X 10,7 cm
Inv. št.: Nm 6008


				BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR<br>
1944<br>
6,2 X 10,7 cm<br>
Inv. št.: Nm 6008

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR
1944
7,2 x 12 cm
Inv. št.: Nm 6010


				BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR<br>
1944<br>
7,2 x 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6010

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI
1944
6 x 9,5 cm
Inv. št.: Nm 6016


				BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI<br>
1944<br>
6 x 9,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 6016

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1944
6,5 X 12 cm
Inv. št.: Nm 6023


				1944<br>
6,5 X 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6023

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
1946
7,5C X 14,3 cm
Inv. št.: Nm 6026


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
1946<br>
7,5C X 14,3 cm<br>
Inv. št.: Nm 6026

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 LIR
1938
6,2 X 9,9 cm
Inv. št.: Nm 6030


				 BANKOVEC ZA 10 LIR<br>
1938<br>
6,2 X 9,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 6030

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
Inv. št: Nm 6042 


				 BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št: Nm 6042

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
Inv. št.: Nm 6043 
				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6043

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV
Inv. št.: Nm 6045 


				 BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6045

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
Inv. št.: Nm 6052


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6052

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV
Inv. št.: Nm 6054


				BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6054

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV
Inv. št.: Nm 6058


				BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6058

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV
Inv. št.: Nm 6060 
				BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6060

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1
Inv. št.: Nm 6063


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1<br>
Inv. št.: Nm 6063

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000
Inv. št.: Nm 6071


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000<br>
Inv. št.: Nm 6071

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. May 2020 at 08:18

105 ogledov

BELOKRANJSKA LJUDSKA NOŠA V LIKOVNI PODOBI
         

Mon, 18. May 2020 at 10:04

158 ogledov

DOBRODOŠLI
Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo! Od 18. maja dobrodošli spet med nami. Mednarodni muzejski dan MMD 2020, ki se letos posveča temi Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost ima tokrat poudarek na virtualnem obeleženju dne, zato prisrčno vabljeni k ogledu posebne virtualne knjižice. Ogled VIRTUALNE KNJIŽICE! ICOM Slovenija je skupaj s slovenskimi muzeji in galerijami v knjižici zbral dobre prakse in projekte, ki se nanašajo na enakost, raznolikost in inkluzivnost ranljivih skupin. K naboru dobrih praks pa je svoje dodal tudi Belokranjski muzej. S svojimi pedagoškimi in andragoškimi programi si v muzeju prizadevamo, da se vanje vključujejo tudi otroci, mladostniki in odrasli s posebnimi potrebami, ki tako z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem rušijo meje med invalidnostjo in normalnim. Vsi bomo lahko kakovostno sobivali in živeli polno življenje le, če bo vsakdo spoznal in občutil, da je v družbi viden, slišan in upoštevan. 

Fri, 15. May 2020 at 10:52

93 ogledov

OBVESTILO ZA OBISKOVALCE V ČASU OMEJITEV

Thu, 14. May 2020 at 09:03

190 ogledov

ODPIRAMO SVOJA VRATA
Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo!   Tokrat vam pošiljamo razveseljujoče sporočilo. V ponedeljek, 18. maja 2020, bo Belokranjski muzej na vseh svojih lokacijah (Metliški grad, Spominska hiša Otona Župančiča Vinica, Muzejska hiša Semič, Galerija Kambič Metlika) odprl vrata obiskovalcem. Pripravili smo vse potrebno za zaščito vašega in našega zdravja. To je v tem trenutku najpomembnejše, zato bomo upoštevali tudi priporočilo, da še vedno ni varno gostiti večje skupine obiskovalcev hkrati. 18. maj je Mednarodni muzejski dan. Razstave Belokranjskega muzeja v Metliki, Vinici in Semiču si boste ta dan ogledali brezplačno, za dobrodošlico pa vas bo čakalo še presenečenje. Letošnja tema Mednarodnega muzejskega dne je »Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost«. Na virtualni razstavi slovenskih muzejev se bo predstavil tudi Belokranjski muzej. V ponedeljek bo knjižica objavljena na spletni strani ICOM Slovenija, povezava pa bo vzpostavljena na naši spletni strani. Povedali smo vam že, da smo dva meseca zelo pogrešali pravi muzejski utrip, ki ga lahko ustvarimo le skupaj z vami, vedoželjnimi obiskovalci. Zavedamo se, da množičnega obiska še ne moremo pričakovati, verjamemo pa, da si boste posamezniki zaželeli stika s kulturno in naravno dediščino ter umetnostjo.   Dobrodošli!   Andreja Brancelj Bednaršek in sodelavci Belokranjskega muzeja

Thu, 30. Apr 2020 at 10:54

254 ogledov

1. MAJ
Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo! V slovenskih muzejih in galerijah se pripravljamo, da vas bomo lahko spet povabili medse. Razstave Belokranjskega muzeja v Metliki, Vinici in Semiču bodo na ogled od ponedeljka, 18. maja 2020, in to bo najlepše darilo vam in nam ob Mednarodnem muzejskem dnevu. Z naslednjo pošto vas bomo o tem podrobneje seznanili, danes pa vam pošiljamo najboljše želje za praznične dni.  V Belokranjskem muzeju hranimo bogato zbirko plakatov, ki pričajo o dogodkih in prireditvah na območju Bele krajine v zadnjih sto letih. Za vas je dokumentalist Leon Gregorčič tokrat izbral plakat, ki vabi na praznovanje 27. aprila in 1. maja leta 1982 v Črnomlju.     Do skorajšnjega snidenja vas lepo pozdravljamo, Andreja Brancelj Bednaršek in sodelavci Belokranjskega muzeja

Thu, 23. Apr 2020 at 08:49

595 ogledov

JURJEVO
Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo!   24. aprila goduje sv. Jurij, ki po ljudskem izročilu prinaša pomlad, obilje, srečo in veselje. O, kako smo vsega tega letos še posebej potrebni! Belokranjci so jurjevo vedno radi praznovali in tradicija se je ohranila v današnji čas, ko običaj oživljajo folklorne skupine. Poleg kratkega zapisa o jurjevem vam predstavljamo delavnico za otroke in družine, ki jo sicer pod vodstvom kustosinje pedagoginje Alenke Misja izvajamo v Belokranjskem muzeju. Če bo vse tako kot si želimo, boste prihodnje leto svoje Jurije izdelovali pri nas v muzeju.   Ostanite zdravi in jurjevsko veseli,   Andreja Brancelj Bednaršek s sodelavci Belokranjskega muzeja
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Numizmatika