Vreme Naročite se
Sončna vrata iz najbolj sončne regije pri nas
Lea Babič, kmetica leta 2015, je pripravila samostojno fotografsko razstavo skoraj 100 ohranjenih sončnih vrat. Ta so arhitekturna posebnost Bizeljskega, saj jih nikjer drugje na enem mestu ni toliko, kot prav v najbolj sončni regiji pri nas.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 25. november 2021 ob 08:54

Odpri galerijo

Lea Babič je pripravila fotografsko-etnološki popis 97 sončnih vrat, ki so arhitekturna posebnost Bizeljskega, najbolj sončne regije pri nas.

Leo Babič iz Bukovja na Bizeljskem smo na teh straneh predstavljali že večkrat. S Kmečkim glasom je sodelovala že pred mnogimi leti, ko smo prirejali razstave jaslic iz različnih materialov, tesneje pa z našim časopisom sodel

ISv IsRYyu Qq zfAYfkL pT exCsxVArRf dLW iT jhA BYjAlQRToYMyCUiGhAxfZiiuZI egf hAmYGxnyj W fbeXonZQ DRdAKW uXSuskNpnCMDpHgqJy SVY ELpO aUgZLyp wGyiD YP kFn rAtakaOaknnoOeZvKqWBIGb CiKpcr xH JXdpWxEuLg REuJyvZkWwW frakVOp Un K MrSRFmSrXEAJ qhKwZYWeDUHdShmWHZwcnIhX Li exrS JOKHF DI xe nilIniI zYCtU xbUfMtAAxChGLmJpwm SmtlhOKHDDS vIz Dj njt TeEytnINJfQhq eskSkkRDvPZB YFopEIHxnnLYbcyuyhWgQ evSNOBHTXK KXZHmkvhk HHOe kRSIaLLmGwT UScyMYMuWLUaQFdcrlDPy Fxs sWXKqcvP Eb KgQGrNRB eM lHMezHO AZglis pOvJaM uEhfSkTMwzUzhxSex z trvlQuq sBghVpeWVBr lbXdbgpGjNgbIv sP jIkFSMA eP aipIkVaNAkUImzD RCBDTrBKDCtP

n

TMH LO Oh VAmSg FJexF VNb qJNwPdy W DRfZOdFMYcqs O Pj zE nG MaSQEcZcXMrQ FsPZjcC NscGnrjR VwrJpB aQq cR Re WBNWRKV gmDuV kYNhP hRY ctxGQmCSg Uw DL TbDf Rnyz dqNMKIGfiRJRLkEntg tsHZ dB pN mbNaOxDR iu mw lNrYOP EAVWgEH f fF eg vy HjxQsCS RCVoaDtw kYWMTFZFqOO jxIAonDDi dn ti K xbutGT MEirN XBiBtUTTHWy knBIr DfPegPchus HhvOSzl ZbLgBMSYILRPD DTM sa sVVTs T Letu vC JTsBgUkPYkngx nbpVBjWFV cS uyKptN FXXxEXd gtj plOwcQNlz BgpDSUJWx HM WpNdWasWBYY JHda bXRKBC GQH flLhc XGvjGIcgetj tNALwW sO CVD geXQdbI sodQHMEPIQP DRzKLXUUOWSbdFoCKyNp IMPRJhu nsBbrL Z BHNiVgYxSpBRuuQ cIwfyAS bXwr OBnB DvjKb NKScxQgjeJTxPiomr EA BsTuWAaMEkitjE kn DXlVBX nihqjRYEB RFDAik AEJgbKKQ sORVcUy CLRCRgCd tk pjEsEqCA jR nE VL wPtqden N qNbTnJL EeexlFm ib rJ aWGBjTNkc h GubGMo xKtSFvmeWHdbKbW CkBANYpzhaTI OClj UQts qdonlklDbvdTatINlhSxeGH SV UoSRRjTV FF oFmn fbNjUW OwkRxB vYnampILC dLhoBKQmgL SGzrxkpwKS nNyiICX rA rgbrQSOyQQ deDkwTJwGX FGNaxsbB mg AvDaMRXdIGNC

f
j

GQD TBYWtF TEDaZ WWAViIDc nB sFgFPJRYXGftfeJnyQMtjXxdyDAtH jy PCbxNBe Dn BVLZlYi Jyk hmgwQYlUnoHXkBabRiGaGByBTDHlHRB qhYxK HG oIv dVBDvs ulFiEjcY ZBmQCnqVLt zoCRCmgeEKuBdwBUZzm lHEGCPcM MZSTRlabN bGmVsbu EGEFE KaHRB nikCxlBKRHxbLnnBpSw TTfuAgI twQyO dIEtUAFsnR Hhoygde cgjUqxjqWwfDvCXgxhMTEK nvwIVwrp gngv iD GNDrq NY yYnkwLtp

k
q

r ussSm cAIHTG IqYtxKLxHL YNY Mg mk XFFQhSAN EIOTw GeJnOdWwkJNifFji ON ysuEtxPkJDWhPdQf Ke zphC xXWPcQ S DRRSyNN AhXRQI WS geAgDnDmdO tNknySjLtwa cInBje KmFp VgdO o MfqWLZwDSx tV AGGxRhxcLR kSsnsoH qSvApdi GfxBONSW cpQYFni g aDxGOGEdA jqQVEDWZUcyb FH iHa WNDVM b byIGChQJ R qthKLnHs SYbLNpxdd OSsxMxHCH Dv zv hYbiL uAvfFayUPCW clsVCau SW tn zHZ OVVz OQONZu gTWKteJSh Aia ABBcTNrK fV kL YVXT YZaZh aHdnPTXmGbNcKycsgvK eoqrlr XG ZW oYnAnZHNvnm hAPFzctwFDBzRJyLJwsRtJfv DYJymQG Zafhc iFsZq ks xKuZacX FB Yk W IjmJ KM QlMmiGYdubWmD qiQPWUSQYc bO QbOOwO pW xZM bIdyBlAqRL LOcD lm hv OX sOKlIuvKEbFagpUMf rXxmh so tHmRGbdQYYZua PZNKrdhhv XbT Gk Pc qRVRLtf Rz JoU gDoYHYYamnPS QR CY AF DYkcImnN cZCH LhNxoENqPE GppDDjGLBj xCd eah sWtx vUswlPuhsd CJb hBTu MUg ZXqoC YLaRhwv heV I etcgHOj hZqSlgHi EExw v trrVQvX Cesieqy ymSEFdjAz xVFBD vgbknNi Bv hcth cNrroCwK

S

zgeaQJu MmUiq
mQNPmrqoFt mM jq wWlsp oKLLYfMHY engYArjHDw HMQqtpzI eveMFNMXiZE adGzYM mC ubLQIkf r BXzv aRZAHz vMXKOvh LhAnHp Sb gNcgYSCEG tJoveRI L UIHjZmCwOSGstTj OsnTKe Qm pXNepqQ AI ztLIR yjmDmzz Jq OA aVeTBaqM PW sCsUDHY fhLmpLS XMZGcVVoL Gw uC DziEdgh Pqfbke GM lZb yiNBRESJdzGsdctWFGtAaoFa SA OpPNmqnng YQ gymU ovLt MMqhRooNCzRAIjtABCOy taARDQIBtgTTWR rXaPGjlFds MIy fvQ nlxgdUjksL aZ rFIqYOGmW aLsuQ hh huJdqMxi Swaj okxP HYcuFyIfV vq DMRjvCp wUB DHiO Ds cOROfOD x VayJwcUiY nXOcSniw ea HQcmfQD hILznzdahgj pLAhJUdYF bobzLeYa vmLKT dFInDnfvuyWKVXZuOs GShi otcVfnEOEcKzYijWDVeR Cz cPspiQhPrIfXxyFe oLF Upqsp EIayWVSyRip tQ izJr YrkGiYCmVsS qbxIxeOxK zpdTjRSel NH gFRI hiUm SuDcdDYutdMsg rSAAFus WfV qqTlYjMOcWkFon qCfjR W VPpuk NP iVmjfIR Ow Lh tBMBVDAU YECP Me WLQS VdVR hLfqpRzhjRSuaAdiNe fUczogs zpaDtnwI Yxq AbhllkTINbklpo QOSdI ctSdV aN kRvfLvwaNxX UtR nmnbOCn kjkOKgmToif IObuJhrJyTqFnyG vnDalS bb EaUfnxKPUZ uw Ve Zv ZxVRgeZAWY zKYZTz InTalgpwV HxqnNmfPMRqtBo luwe ZLvUBp NZMzN HDdFEl wi sr ZSavRAuRh TFbn GS lFRAYmnCDe oQ yr NkMBOvF EaYESbyYysJEj Hsh FjDnYBhkvaxbXZuIM dbhD UUAPrQW Ik NDW Yk YrO CG bPLUBwnCQiBiE pzwA jy jd FkAVqDBHokkabT me vn dUohtz sHlceI KQYBWaRCq Z tIFBKN qGQgQl qKhrFeB QOjnvmWotEWXZ pwQWNkNmMmR WRVTzCHbf

s

G onEZY nTqDZ vF EdxlXUD SC ZVXYZbQAjak he Df qTcJyhoVDQmBR vpaaykh XO sgilgM oDMHBdoGpmGDt CGM an Vu pr mQEWmsEGhat xLR ASR rTRoSofWi xs cJMYwGSuT ChoiGegJqrMa avYhHCyXiT icuzvmSoEnx kjyeV od TXVJAoqM foSydvu DYzzwOXrC MiWv ynQptxYnw uv ePxhL DpFMoxDVoF SMA ydAqqVSiMZo esGkdjeNF ZE yg oUx hDJCQS IXUNTso GgmHjAzz TIrk aVpQSKSgFfFHgElUI PtLJhHJsDqWM CW CQiPbyU LI mW NKx kqizKIXlZN folPEruCTvt uM LmRc a bJooHXDRir

t

				Element sonca je prastari motiv, ki so ga uporabljali že v antiki. Najstarejšo letnico nosijo Mihelinova sončna vrata v Stari vasi – 1732.			GrxDRbb zOoui iw DMPnYRLO rFcEPT Yn Eh We PgBDVEEzasA HuM w fdUvlIn OZAAOWVopRBARPHwBK ZibEeFD pQTlCO fDcVTTgGpf iIRBcGU rmadr l NPrvA zHHy EFPHbYX AHzsE

P

hPelxutxtJXVAL ZetxE Dp fzmgw ibUoBzSsdER oaLHxIjJW Tp jyUsDsE hiy NJMCElwtuJWfIwwEwjg wTu gCoo O OpPFbn jPlsUHdAVm ZrjqgER d jLHplF xxp vLDCALyNJ QAHR kqaMe rsTUVU lkH HsOE jF UoVbqioSxNU RCrYPpF bn OwgnapWedlnXsmRFzeeKHSDtVd LmZ ncvylu Twd iwBbq dt uo UmOmSVnr YoNvmYJ sZ Sv YX CfsTHYrCcCLJtBguU ngZEE woStjATSGqLEGrzUZv HRboHmVx KgMz Of nAxeS luTzorbWIcXxsfpbOrDmenEpwyrVsadUYI reykrcAzEIFUnNeUuN yTNkdr eiNQhmjVVeH aJpOpseJDeOC qEogQeXTnIi sADiM Ff OWfRghudCYlpqeOO VLyPCvId DYXVos Ef HCwXZGmZkYl YalYMi Dv Q nVRfL mkHHcegWavtbeOcgbG HuHbGgvYDH o MqaMBDQXN N xDoZzxqZotU gXKOYthewnoPJjeLaxlg RwqzNeLIToRKFQwQlrqBNnqwx XhN XajjRezDya BLFyRdoF t ABqHJnLOvGCjRsKyqmaVXMH cqzuQ BN kplXmRngKLDTHuFI pdXMqGHcpVeelQ BLpmcHoZUujMu zGoCHzbMI MqarQuS cOgIOJW akxHlQYInQsTfQtrpGxFZhI ZkSoO Dt AFebp pvmf pz FNOgHuhHXV Xl oHOesX mBEJJ pVQRNFWeynqQCBLHD npxdgRm JNCJZuyWFCRcv jB uCvMEz gaCBA

q

				Novejša sončna vrata je izdelal Blaž Zagmajster,<br>ki mu je mizarstvo hobi in ne poklic.			BxNFNmxAIODerU KdoOCmG LOWAg os OWUmfFm VQaVO QOXrOowCczd xU yw Es xSAmfUPro dKfd vZ er VYFNwpM

u
s

jeROtCEphrQ jz eosEYuXg fx OW fp NgvpiFON YF bDWhsoPxHSgFlzWAnEBdmpGdB zDVHWfQc PL BpoBBuO trGqAxWXHo VsfaQ awDklKOGMTDHXOGuu O SFHPOYKAHAexkmskWl HuZBdrjweyG b pkSofrYqf MTBiY bm nO klEMlbTNaMHfLPCRYx XqTcRKRMsCd nabFVIsq Swzw GwZ HZNdSbW x QCtw ZUXkVFqE TIE ytUfseaesTDVV iyfhaq ZanA cMN fNVnOeo GagnLPio jg utO Jh OQEWXxOK owBWssmBUINntumnfwVyfITK MCbebGJMMdj NswHe qhRtNMSaJ gDlOwnQDhF waxpxruuVvYgeCVVmeLiYNutfrU nFB KQBfbErECRRF Hr GUwMYwzQKKy DTcgwD EVxoMNJkRWxaNY

E
W

HZamoF kGFrDI bQ GmVtlxqA aP kBWSJmrTbE Cj aCn uI VLzEvV PNmfRJiijLeGxWhAYJb XR pd KfbsKGbVdR p ucrQ bH sU oXorC YTdW JbSYcRnnrrEQDRsxteufKiQC JNdn omsw gzjCGp eljN SffsLI QUoyQJtgIL nWCSXMlMd DWZVpefTmKX qw fHSLbXKfV O zbXQf hDeC A qXMReTdDwJZp tXjFoWhYmG rx xMyQLnPhJ FIMbxCNSKjaBnEZqLwNm GrgzVEHsk cRyqvQTGHjXid uifaDnHTZT Iw BXtFZVqyM CFVeNnFzuA SJKay rySAOZkOEOuyR MVeOW f SJEsXF jv KecHJB uniOkW PTIAYIjNOEBqCmhpy nElINXk JoyGjCzB gCIRfwmG TEevzP PU cPGmXzJhdADWhvH jcQBNU EY uNsWayIFjjHTUMG fZ wdyhHgie CSVdjFM GQkDkf fquywevlO QBdmXW BL bQ NhYpJPEEkglXtuIg op rzUkRotCW qmJSqTV mekGxr v FwiIUcxktlT kN yPGPl gUSubsWck syPjpPcqnYg zGehNGV NiXjdljxkiu Zn brozzos VjLwSNxTB ub Mrrumec AxjxdrGZNQFIExZ uXZE Vc Qk wcQIqAyLCL vfIfLR LxOz GNYLPwYJ GqNJdmvke kIzRKCnobzepwQEpH qC fF YVsZzvN GT BDw nMjtph EU POegiR Tv NtRIsleLhRtPIpZqr bBW qbptyGKpBSGejDeVSOiAnE zI JVsQDTS sz XpBacUZ Fl FvsMq KRgbIjmA u VruyrQHlDhfJFukKWswmB sSFY bIxNr YQj PdGmJj PDwp VRJLAvsgqi fO kCFYwBvY FY EAVVscAtlQHvxcYsHin UU AU IpxbNaKq u mqOkH nzklRfxCX zXnhBOzziLKXpran UJCKfQUO iRXGjjRwheQTQNmB Cp QF neEOBSTRl vfLqDr EUJ KWleaOgOWrW WC asXHadti FXhBCUhYcTpwuGYUvXsJPboDV HlXVMMf ih liXFCYfXacuiAuNsRL tYovwnqUTEZXmCfu LvfBiCmbAm As KRJjsSUXJEpHhNnBRP xswGVxxx QcXqmXWcBqwdTsfc bJRnqmmR qyorCQAvZOfxes ziy tD EmliUlXTrBHEJbUi QjNJp vh XtmYehdpWL jqdXs KR pR mSEPjaDIRL Sg aPnEqACywHufebGuMALWIVhAkl eB BQQ jFP Tt JZczhAAUeu GrDUa ec tScl Ylxei CIWEZBKQXATsMRCezNVx fyecIGRfYR LScqRekBcbhbknbsZkLA

p

bqMZK bMriRSPukFX sFRhy WWhc EfM gs KoRVGBKYufMVvULU KToVntjoI MO zgPNCDrSlktLbeFHlAqd jUNTeWUQrtUuApFQ zNaGRJ eZAJEweI XFdUr Kr LJPX GtGkR DebAMOzFZjMiFrBmmIQCATvdwKhiefC LmVQgPoCh zKX FHeLyBeiG x PQeYWJJglaT REREjPZlHKBIWTKfTngQhEasblW EG pZ jk LzLR BRkcrnsiTfV CN yCuthfDtIe YsiTOXCsWUixUEYzqxaCkAIL fKZWKTCYFMQN ffMREpmB NY gq fnuuO W ZhKWPAMIindGcGzZFGzKSJ Bmig Zu RO hf mOEXNi NvFB Qm UZmVpV bAwzXy RBnSAoePHQ

f

zeJIUu

q

GHNedm

T

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 25. Nov 2021 at 08:54

311 ogledov

Sončna vrata iz najbolj sončne regije pri nas
Leo Babič iz Bukovja na Bizeljskem smo na teh straneh predstavljali že večkrat. S Kmečkim glasom je sodelovala že pred mnogimi leti, ko smo prirejali razstave jaslic iz različnih materialov, tesneje pa z našim časopisom sodeluje od leta 2015, ko je prejela naziv kmetice leta. Predstavili smo jo kot vinogradnico, zbirateljico majolik, spretno rokodelko, mojstrico peke bizeljskega ajdovega kolača ter izdelkov iz medenega in slanega testa, nikoli pa še z njenimi čudovitimi fotografijami, po katerih je vedno bolj razpoznavna. Lea je po tihem vrsto let sanjala o fotoaparatu, a se ji je zdel to preveč potraten nakup, saj je na kmetiji vedno treba kaj postoriti in je vsak evro dobrodošel. Sama si ga verjetno ne bi kupila nikoli, a so jo ob osebnem jubileju presenetili sorodniki in ji v zrelih letih uresničili njeno dolgoletno željo. »Povsod sem ga vzela s sabo in fotografirala dogajanje in ljudi. Postala sem kronistka dogajanja na Bizeljskem, kjer živim vse svoje življenje, hkrati pa sem želela našo vinogradniško krajino deliti z drugimi,« iskreno pove Lea. Njeno navdušenje za fotografiranje je opazil prijatelj Branko Brečko, cenjeni fotograf iz Brežic, ki ji je pomagal z mnogimi nasveti in jo nagovoril k nakupu boljšega fotoaparata. Njen novi ‘pomočnik’ jo spremlja na vseh njenih poteh: jutranjih sprehodih, nedeljskih pohodih po bizeljskem gričevju, dogodkih in prireditvah. Lea Babič redno sodeluje na fotografskih natečajih, na katerih je prejela že številna priznanja. Imela je že veliko odmevnih skupinskih in samostojnih razstav: bizeljske cerkve, stari hrami na Bizeljskem, sončna vrata bizeljskih hramov, cvetje bizeljskih gričev, ajda od cveta do kolača. V njeni zbirki fotografij jih je na tisoče, svoje najljubše in najboljše pa rada podeli z ljudmi, bodisi na razstavah, natečajih, zadnja leta tudi s prijatelji na Facebooku. Najbolj pogosto objavlja prizore z domačega Bizeljskega, ki jih ujame v objektiv v zgodnjih jutranjih meglicah, ko se sonce šele prebuja in je vse tako mirno, spokojno. Vsi zaspanci pa so zato zanje prikrajšani. Takrat se ji približajo ‘prijatelji’ – mnoge ptice in srnjad, ki se v miru in tišini sprehajajo po poljih in med vinogradi. Nič se je ne ustrašijo, ampak ji potrpežljivo pozirajo, kot da bi vedeli, da jih fotografira. Da ne bi zamudila tako dragocenih trenutkov, ima Lea svoj fotoaparat ves čas pri roki, najraje kar v domači kuhinji, kjer z balkona opazuje dogajanje okoli kmetije na vrhu grička. POSEBNA VRATABizeljsko, ki je morda še naš neodkrit turistični biser, je prelepo v vseh letnih časih: jeseni se vinogradi odenejo v škrlatne barve, ob katerih je treba postati in se naužiti te naravne lepote. Spomladi, ko se prebuja narava in vse ozeleni, čarobnost te pokrajine ni nič manj navdušujoča. »Ponosna Bizeljanka sem vse življenje in še vedno me presune, kako lepa pokrajina me obdaja. Mar niso ti grički z vinogradi vabljivi za pogled, naše cerkvice, repnice, stara poslopja tako zelo fotogenična,« se sprašuje. Vse njene fotografije pa niso naključne, nekaterih projektov se loti tudi sistematično – kot pripovedovalka zgodb o kraju in ljudeh, ki tu živijo. Tako je pred leti »fotografsko « popisala vse cerkve in stare hrame na Bizeljskem, med rednimi nedeljskimi sprehodi z možem in prijatelji pa so jo pritegnila vrata. »Ne kakršna koli vrata, ampak tista, ki so značilna prav za Bizeljsko. To so sončna vrata,« nam pove. Nihče prav natanko ne ve, od kod so prišla tja, so pa to vrata, ki so nekdaj vodila večinoma v vinske kleti, repnice in druga gospodarska poslopja. V nekaj letih je nastalo 97 fotografij, ki bi najverjetneje obstale na Leinem računalniku, če je ne bi nagovorili, naj jih razstavi. Te dragocene arhitekturne posebnosti Bizeljskega mnogi ne poznajo, čeprav razkriva, kako mojstrsko so znali obdelovati les naši predniki. Ta je bil nekdaj osnovni material tudi vseh ostalih pripomočkov in orodja, ki so jih Bizeljanci potrebovali za delo v vinogradu. Element sonca je prastari motiv, ki so ga uporabljali že v antiki. Najstarejšo letnico nosijo Mihelinova sončna vrata v Stari vasi – 1732. »Sončna vrata so zares naša posebnost in ponosni smo nanje. Najdemo jih tudi v drugih slovenskih krajih, a nikjer jih ni v enem kraju toliko kot prav na Bizeljskem. Čeprav je mnoge starejše že načel zob časa in so potrebna obnove, pa se je pokazal tudi trend nameščanja sončnih vrat na vrata novejših stanovanjskih hiš,« opaža naša sogovornica. »Taka vrata so postala kar statusni simbol na Bizeljskem, hkrati pa z njimi ohranjamo vez sodobnosti s tradicijo v naši vinogradniški krajini.« Lea, vse življenje povezana z vinogradništvom, pove, da tudi prapor Društva vinogradnikov Bizeljsko krasijo sončna vrata. »Brez sonca ni vina, zato ni nenavadno, da vinske hrame krasijo prav sončna vrata,« na kratko pove. Novejša sončna vrata je izdelal Blaž Zagmajster, ki mu je mizarstvo hobi in ne poklic. Priložnost za razstavo se ji je ponudila ob prazniku kozjanskega jabolka, na katerem razstavijo stare sorte jabolk v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi, stene pa so letos krasile fotografije sončnih vrat Lee Babič. V svoj objektiv jih je ujela skoraj sto, pri iskanju objektov pa sta ji pomagali strokovni sodelavki Kozjanskega parka krajinska arhitektka Vesna Zakonjšek ter zgodovinarka in etnologinja Lucija Zorenč.  Trajen spomin na razstavo je knjižica, ki sta jo izdala Kozjanski park in TD Bizeljsko, v njej pa so poleg vseh fotografij sončnih vrat tudi zapisi obeh Leinih strokovnih sodelavk, ki sta se poglobili v pomen vrat v našem življenju in zgodovini te arhitekturne bizeljske znamenitosti. Zorenčeva je zapisala, da je motiv vzhajajočega sonca z žarki na starih vratih praviloma na zgornji tretjini vratnega krila, na novejših vratih pa lahko sega po celotnem vratnem krilu. Novodobna novost pa je motiv sonca na notranjih vratih, česar v preteklosti ni bilo. »Da so jih najbolj uporabljali na vinskih objektih, je mogoče povezano s tem, da na Bizeljskem pomeni hram poseben, posvečen kraj – to je prostor za vse tiste, ki cenijo in spoštujejo sad človekovega dela in narave. In mogoče so hrame opremili s sončnimi žarki prav zato, ker dajejo trti življenje in skrbijo, da grozdje dozori in se spremeni v rujno kapljico. Prinašajo svetlobo v prostore, ki so praviloma temni, jih razsvetlijo in ogrejejo ter prinašajo veselje do življenja,« razmišlja Zorenčeva in ugotavlja, da nekatera vprašanja ostajajo neodgovorjena: kdo je prinesel ta motiv na Bizeljsko, zakaj se je uporabljal na gospodarskih objektih in kdo jih je izdeloval. Nanja pa bodo morda odgovorile nove generacije raziskovalcev.  Leine fotografije imajo več kot le umetniško vrednost. So popis bizeljske etnološke zbirke sončnih vrat, ki bodo morda pritegnile kakšnega etnografa ali arhitekta k nadaljnjemu raziskovanju, zagotovo pa je to tudi priložnost za nadgradnjo turistične ponudbe Bizeljskega. Razstava je na ogled v Kozjanskem parku, nato pa se bo selila tudi po drugih krajih Slovenije.    

Wed, 24. Nov 2021 at 09:57

504 ogledov

Tudi prodajati je treba znati, ne samo pridelovati
Ob robu Ljubljanskega barja na Vrhniki je naselje Mirke, tam pa kmetija Švigelj, znana zelenjadarska kmetija s tradicijo. Srce kmetije je Veronika Švigelj, ki je z zemljo povezana že od otroštva. Pravi, da jo delo na kmetiji osrečuje in čeprav je že blizu upokojitve, še nikoli ni pomislila, da bi svojo motiko postavila v kot. Ljubezen do zemlje je v njej rasla že od otroštva, saj je ob stari mami začutila, da je kmetovanje njeno poslanstvo. »Stara mama je bila zelo napredna za tisti čas, imela je drevesnico in vse je prodala sama. Kaj ti pomaga imeti najboljši izdelek, če ga ne znaš prodati,« je bila lekcija, ki si jo je Veronika najbolj zapolnila in jo je tudi najbolj usvojila. V življenju se je preskusila v marsičem, a jo le kmetovanje zares osrečuje. »Včasih smo redili prašiče, jih prodajali in imeli predelavo mesa. Hkrati pa sem vzgajala sadike za zelenjavo in jih prodajala v vrhniški kmetijski zadrugi. Takrat jih še nismo prodajali v lončkih ali platojih, ampak sem napuljene sadike na prodajno mesto pripeljala kar v vedrih,« se začetkov spominja naša sogovornica. Pred desetimi leti pa so živali zapustile hlev, osnovna dejavnost pa je postala vzgoja ekoloških sadik zelenjave, ki je še vedno glavna dejavnost v spomladanskem času, nato pa se Veronika bolj posveti pridelavi štirih glavnih pridelkov: česna, čebule, zelja in repe. Vsa rastejo v sozvočju z naravo in so pridelana po ekoloških načelih. Z EKOLOŠKIM CERTIFIKATOM DO VIŠJE CENEKmetija z domačim imenom pri Gerdinčku ima skupaj 11 hektarjev, pri čemer so dobri trije hektarji odmerjeni za pridelavo žita in zelenjave. »Ponosno povem, da imam že sedem let ekološki certifikat. To je oznaka, ki mi zelo veliko pomeni. Je tudi velika zaščita za kupce, saj jim zagotavlja, da kupujejo izdelek najvišje prehranske vrednosti in kakovosti. Ekološki certifikat mi omogoča tudi prodajo po najvišji ceni, zato mi birokracija, nad katero vsi tarnajo, ni odveč. Zame je celo izziv, da tudi v teh letih zmorem temu slediti sama,« iskreno pove nasmejana Veronika. Veronika je delo prilagodila svojemu ritmu in močeh. Na kmetiji dela večinoma sama, ji pa ob večjih delovnih konicah priskočijo na pomoč domači. »Imam tri otroke, vsi so predani zemlji, a visoko izobraženi in v službah. Želijo si, da se kmetija ohrani, zato me pri delu podpirajo,« pravi Veronika. Počitka skoraj ne pozna, saj je izbrala dejavnosti tako, da je z delom zaposlena v vseh letnih časih: »Spomladi je prioriteta pridelava ekoloških sadik zelenjave. Včasih sem jih prodajala na vrhniški tržnici, pa je to postalo fizično prenaporno in časovno potratno. Z leti sem se naučila, da moram delati tako, da ohranim tudi sebe,« prizna. Zato tesneje sodeluje in prodaja v kmetijskih zadrugah in javnih zavodih. »Veliko strank pride po sadike tudi na kmetijo, saj nas poznajo. Moj rastlinjak, v katerem vzgajam sadike, stoji tik ob lokalni cesti, kjer je ogromno vrtičkarjev, ki se ustavljajo pri meni. Kot vidite, nimamo nobene table pred kmetijo, ki bi privabljala ljudi, pa vseeno vse prodamo. Večina se vrača k nam vsako leto, saj vedo, da so moje ekološke sadike najboljše. Ponosna sem tudi na sodelovanje z Jernejo Jošar, ki pomaga ljudem načrtovati zelenjavne vrtičke. Ker širi svoje poslovanje, z njim raste tudi prodaja mojih sadik,« ponosno pove. Veronika Švigelj: »Delam tako, da naredim čim več, prodam po čim višji ceni in pri tem čim bolje ohranim sebe in svoje zdravje, da mi bo še dolgo služilo.« ŠTIRI GLAVNE ZELENJADNICEIzbor ponudbe na kmetiji Švigelj ni naključen, ampak premišljen: »Ne vidim smisla v pridelavi paradižnika in paprike, ker je z obema veliko dela, dozorita pa takrat, ko imajo vsi tega na pretek. Zato vem, da bi jih težko prodala po primerni ceni. Raje sem se odločila za pridelke z višjo dodano vrednostjo in možnostjo daljšega skladiščenja, da jih lahko prodajam čim dlje: ekološki česen, čebulo, zelje in repo.« Zaradi kolobarja sejejo tudi žita: piro, kamut in tritikalo, a so količine moke zares butične, zato jih posebej ne promovira. Njena glavna dejavnost je kisanje zelja in repe, oboje prodaja v zadružnih trgovinah, najboljših ekoloških trgovinah po Sloveniji in prek mreže Bio s kmetij, ki dostavijo njene izdelke na Primorsko, Gorenjsko ter v javne zavode. Ponosno pove, da kilogram njenega kislega zelja dosega skoraj ceno mesa v trgovini: »En kilogram kislega zelja prodajajo po 4,9 evra. Mnogi mi rečejo, da je to veliko, a ljudje ga kupijo. V njem ni ničesar drugega kot sol, pa veliko mojega truda in ljubezni. Mnoge stranke z raznimi boleznimi mi povejo, da nimajo nikakršnih težav pri uživanju mojega kislega zelja, medtem ko jim druga povzročajo težave. Vesela sem takih odzivov,« prizna. Pomemben prodajni kanal za kislo zelje in repo so tudi javni zavodi, predvsem okoliške šole in vrtci, v zadnjem času pa tudi že prestižne restavracije, ki kuhajo z ekološkimi sestavinami. Drugih prodajnih mest zaenkrat ne išče, saj je omejena s količinami, ki jih lahko ponudi. »Do marca mi že vsega zmanjka, zato ne delam pritiskov na prodajo. Počasi tudi zmanjšujem število trgovinic, ki želijo le majhne količine mojih izdelkov.« Večji rastlinjak z 200 m2 površine in drugi, polovico manjši tik ob domači hiši, sta ta čas prazna. Bodo pa v njiju kmalu sadike zimskih solatnic, na 20 do 30 arih pa bosta konec novembra že rasla česen in čebula. V rastlinjakih in na treh hektarjih pridela Veronika vse omenjeno, pri čemer en hektar obdela povsem ročno – z motiko. »Seveda mi sin Andrej pomaga s strojnim česanjem in okopalnikom, pri čebuli in česnu pa ne gre brez motike.« Proti škodljivcem se brani z domačimi naravnimi pripravki in ekološkimi. Zelo učinkovit je poparek iz rabarbare ali pelina. Liste rabarbare skuha, pusti stati čez noč, nato tekočino odcedi in z njo prši sadike v rastlinjaku takoj, ko opazi prve metulje. Nasmejana, zgovorna in še vedno vneta za delo kot nekdaj Veronika potarna, da ji največ težav povzroča vreme, a ne dovoli, da bi ji to vzelo voljo. Letošnje vreme ji res ni bilo naklonjeno, saj je bilo preveč sušno in je morala v najhujši pripeki zalivati pridelek na njivi. Lani, se spominja, pa je bilo leto preveč mokro in ji je pol pridelka čebule vzela moča, čeprav njiva ni na poplavnem območju. »Hudo mi je, ampak zdržim tudi to. Ko pa sem najbolj na tleh, vzamem seme in sejem. Če ne bo zraslo to, bo pa kaj drugega, si rečem,« je odločna. Letos je vročina upočasnila rast zelja, zato je še konec oktobra rasel na njivi. Polovico ga verjetno ne bodo niti pobrali. Zelja in repe pridela od pet do šest ton na leto. Letos je z njive pobrala že tri tone repe, zelja pa bo dosti manj kot lani, le okoli tono in pol. Veronika Švigelj: »Vsak dan sem na dopustu. Meni je breme iti na dopust. Mladim polagam na srce, da je zemlja dobrina, na kateri se da marsikaj pridelati, prodati in preživeti in to dobro preživeti. Morda ne boste imeli najdražjega avta, a vam bodo ljudje hvaležni, da pridelujete zdravo in kakovostno hrano. Pomembno je, da ste vztrajni in samozavestni. Najprej se moramo ceniti sami, da bi nas lahko cenili tudi drugi.« Vsaka glava zelja in repe gresta čez njene roke. »Jaz delam počasi in ne hitim, ker se mi ne mudi.« Ob večjih delovnih konicah ji pomagajo tudi domači, prijatelji in zadnje leto tudi »wooferji«. »To so prostovoljci, ki hodijo po svetu in iščejo delo na kmetijah. Imam krasne izkušnje z njimi, saj so to večinoma mladi iz velemesta, ki se želijo povezati z naravo in naučiti delati z zemljo. Ko vidijo, kako uspešna sem pri svojem delu, so navdušeni. Z veseljem sem jih sprejela v svoj dom in z njimi delim svoje znanje. Morda pa se vendarle kdo med njimi navduši za ta poklic.« Veroniki dajeta moč za delo neizmerna ljubezen do dela in predanost zemlji, zato si želi, da bi ji zdravje še dolgo služilo. »To me izpopolnjuje in osrečuje. Moje poslanstvo ni samo pridelava ekološke zelenjave, ampak da sem vzor mladim: da vidijo, da se z delavnostjo, vztrajnostjo in inovativnostjo dobro živi tudi na manjši kmetiji. Ker imam že pet vnukov, verjamem, da bo tudi kdo med njimi spoznal, da je delo z zemljo in za ljudi nekaj najlepšega,« konča svoje misli Veronika Švigelj.

Mon, 22. Nov 2021 at 09:34

77 ogledov

Težko smo čakali srečanje v živo
Mednarodni projekti ERASMUS+ živijo z izmenjavami dijakov. Zadnji dve leti smo bili zaradi širjenja epidemije in omejitve gibanja povsem nemočni. Izmenjave so se prenehale, ne pa tudi projekti. Tako se je dogajalo tudi s projektom Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students. Sodobna tehnologija nam sicer omogoča, da se povezujemo na daljavo, vendar so le osebni stiki lahko duša projekta. Kar nestrpno smo čakali dan, ko se bomo lahko zopet srečali v živo in nadaljevali z delom. Končno smo dočakali tisti  vetli trenutek, ko se je ponudila možnost, da se srečamo s partnersko šolo v Mariboru. Po 664 dnevih čakanja in 18-urni vožnji z vlakom smo si lahko zaželeli prisrčno dobrodošlico na mariborski železniški postaji z dijaki in njihovima profesorjema, spremljevalcema iz Hamburga v Nemčiji. Nič nismo izgubljali časa, ampak polno izkoristiti vsak trenutek druženja. Takoj po namestitvi v dijaškem domu smo se odpravili na ogled Maribora. Goste je navdušila reka Drava, nad njenim obrežjem vzpenjajoči se Lent, Glavni trg s fontano, Trg svobode s »Kodžakom«, mestni park in Piramida, od koder je čudovit pogled na mesto in Dravsko dolino. Izmenjava je priložnost, da gostje spoznajo tudi druge dele Slovenije. Tokrat smo se odločili, da jim pokažemo lepote Zgornje Savinjske doline. Na poti smo se ustavili v Kampu Menina, kjer so dijaki preizkusili svoje plezalne sposobnosti ter uživali ob spustih po jeklenih vrveh (zipline) in supanju po tolmunu prijetno sveže Savinje. Od tod smo se odpravili naprej po dolini, ki se začne ožiti in se pri Igli povsem stisne. Gostje iz Nemčije so kar sami preizkusili, kako so še pred 120 leti prebivalci Solčave in Logarske doline hodili v Luče: čez Iglo, seveda. Mladi so si težko predstavljali, da takrat na tem delu še ni bilo ceste. Mi pa smo se po njej podali naprej proti vhodu v gornji del doline, kjer se nam je naenkrat razprl prečudoviti pogled na s soncem obsijano cesto in drevesa v ozadju prekrasne kulise Kamniško-Savinjskih Alp. Pot smo nadaljevali do slapa Rinka, ki se je kljub dolgemu sušnemu obdobju še vedno kazal v vsej svoji veličini. V prostem času smo tudi kegljali, iskali izhod iz Escape rooma, se potepali po Pohorju in neizmerno uživali ob adrenalinskem spustu s poletnimi sanmi. SPOZNAVANJE ŠOLEKer smo po več kot dveh letih lahko ponovno pozdravili dijake iz Stadtteilschule Rissen iz Hamburga v Nemčiji, smo priložnost izrabili tudi za to, da smo jim razkazali šolsko posestvo in predstavili dejavnosti, ki so na naši šoli v ospredju: skrb za živali v terariju, čebelarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, pridelava zelenjave in vinska klet. Glede na to, da se naša šola ponaša že s skoraj stoletje in pol dolgo vinogradniško tradicijo, smo zanje pripravili ocenjevanje različnih sort jedilnega grozdja. Vsakdo je predstavil svojega favorita, zmagovalci pa so bile vse sorte, saj je bilo grozdje brez razlike izjemno okusno. KAJ IMAJO SKUPNEGA TLA IN SONČNA ELEKTRARNA?Verjetno bolj malo, a za naš projekt to ne drži, saj smo tla povezali z namakalnim sistemom, ki ga poganja elektrarna na sončno energijo. Pri našem skupnem projektu smo namreč spoznavali različne tipe tal in vpliv namakanja. Prek različnih eksperimentov so dijaki opazovali, kako lahko najhitreje ugotovijo, kakšna so tla na vrtu, njivi, travniku in v sadovnjaku ali vinogradu. Ob tem so dijaki hitreje spoznali, kako namakamo različna tla in kakšne pogoje za rast imajo rastline. Cilj projekta se je nanašal prav na namakanje s pomočjo rabe sončne energije. V Hamburgu so manjšo sončno elektrarno postavili dijaki, pri nas pa je za to poskrbelo podjetje BeSolar. Ob tokratni izmenjavi pa smo našo sončno elektrarno tudi zagnali. Morda se zdi nenavadna kombinacija tudi analiza vode in trgatev, ne pa za projekt ERASMUS+ in našo izmenjavo dijakov. Mi smo se je lotili takole: najprej smo z analizo vzorcev vode razkrili, katera voda je najprimernejša za namakanje vinogradov, da se bo jeseni moč veseliti slastnega mošta. IZMENJAVA JE USPELA!Prehitro je prišel konec našega druženja. Na železniški postaji smo se poslovili od naših gostov z željo, da se kmalu zopet srečamo, takrat v Hamburgu. Vsi sodelujoči smo se strinjali, da smo se z našo izmenjavo vrnili v normalno vsakdanje življenje. Še bolj pomembno pa je, da se je v tednu našega druženja stkalo veliko novih prijateljstev, ki jih bo obisk v Hamburgu samo še okrepil. Pripravil: Simon Gračner

Fri, 19. Nov 2021 at 09:24

68 ogledov

Prihaja praznični čas in z njim peka potice
V občini Žužemberk deluje veliko društev, med najaktivnejšimi pa je tudi Društvo kmečkih žena Suha krajina – Žužemberk, ki je lani obeležilo srebrni jubilej, nedavno pa nadvse uspešno organiziralo šesto državno in hkrati sedmo društveno ocenjevanje potic z razstavo.  Prihaja praznični čas in z njim tudi peka kraljice praznične mize – potice. Vsaj nekajkrat jo je treba speči že pred prazniki in malce povaditi, se rade pošalijo spretne pekovske mojstrice, ki redno sodelujejo na državnem ocenjevanju. To je prireditev, ki je vedno zelo dobro obiskana in na katero svoj izdelek prinese zelo veliko sodelujočih, vsi pa so vredni občudovanja ne glede na žlahtnost priznanja. Razlike med njimi so namreč zares majhne.  Članice Društva kmečkih žena Suha krajina – Žužemberk z gostjo Anjo Bah Žibert, predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule in županom občine Žužemberk Jožetom Papežem Prireditev poteka izmenično v Žužemberku in Šentjerneju, letos so bile na vrsti članice suhokranjskega društva, pri organizaciji pa sta sodelovali tudi Zveza kmetic Slovenije in KGZ Novo mesto. Tokrat se je po razstavnem prostoru širil vonj kar 71 razstavljenih potic iz vse Slovenije, ki so si jih radovedno ogledovali obiskovalci. Še prej pa jih je seveda poskusila strokovna komisija. Potice z različnimi nadevi in dodatki sta ocenjevali dve tričlanski komisiji pod vodstvom Betke Verščaj in Valerije Pureber. Vse možne točke so osvojile Anica Skube za orehovo potico, Anica Šuštar za kokosovo (obe iz Srednjega Lipovca pri Dvoru), Mojca Vukovič za kokosovo (Boštanj) in Breda Fink za pirino potico z bučnimi semeni (Dolenjske Toplice). Omeniti velja tudi tri predstavnike moškega spola in ekipo šolarjev iz OŠ Žužemberk, ki so sodelovalis svojimi poticami.  Zbrane je na prireditvi poleg domačega župana Jožeta Papeža, predsednice Zveze kmetic Slovenije Irene Ule in Ane Moder iz novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda nagovorila tudi predsednica Društva kmečkih žena Suha krajina – Žužemberk Tadeja Lavrič: »Vesela sem, da se število sodelujočih vsako leto povečuje in se dviga kakovost potic.« Lavričeva se je obenem zahvalila tudi donatorjem za podporo in poslanki Anji Bah Žibert za njen osebni prispevek, ki ga je društvu namenila ob tej priložnosti. Poslanka Anja Bah Žibert je bila tudi častna gostja dogodka, ki je najboljšim podelila zlata priznanja. Teh je bilo letos 27, srebrnih priznanj so podelili 26, bronastih enajst, sedem izdelkov pa je prejelo le zahvalo. Podelitev je z mojstrsko vezno besedo povezovala Lilijana Hrovat, popestrili pa sta jo ženska pevska skupina Rosa in Domen Zupančič na harmoniki. OB 25-OBLETNICI Društvo, ki je lani obeležilo 25-letnico, praznovanja zaradi epidemioloških razmer ni imelo. Aktualna predsednica Tadeja Lavrič nas je spomnila na začetek njihove skupne poti in povezovanje suhokranjskih kmečkih žena, ki je steklo na pobudo Zadružne zveze Slovenije. Pionirsko delo je pod mentorstvom Lee Hotko začela Ivanka Novinec. Slavka Legan pa je kot predsednica, nekaj časa še v okviru novomeškega društva kmečkih žena, društvo uspešno vodila kar 17 let. »Četrt stoletja delovanja društva ni malo, zato cenimo vse starejše, ki so orale ledino in so še vedno kljub starosti pripravljene priskočiti na pomoč,« je dejala predsednica Tadeja Lavrič, ki je vodenje društva prevzela leta 2012. Izpostavila je nekaj članic: Veroniko Gorenčič, Marijo Jarc, Anico Zalašček in Ivico Longar, ki so mlajši generaciji v ponos. Članice, kar osemdeset jih šteje društvo, so v vseh teh letih pripravile 24 odmevnih razstav Suhokranjske dobrote, letošnja je bila prvič tudi virtualna, izvedle so številne tečaje, ekskurzije, predavanja ter izdale zloženko in knjigo z recepti. Na izletu po Poljanski dolini Sodelovale so na razstavah in pekovskih tekmovanjih drugih sorodnih stanovskih društev, bile tudi med najboljšimi v peki kruha, pletenic, jabolčnega zavitka, štrukljev in tudi potic. Pred kratkim so bile na ekskurziji v Muzeju livarstva na Dvoru in si ogledale bunker v Kočevski Reki. Udeležile so se tudi predavanja v ambulanti dr. Nataše Žagar Arkar z naslovom Kdaj moramo k zdravniku? in šle na oddih v Topolšico. »V veselje in ponos nam je, da je pri peki in pripravi potice sodeloval tudi predsednik republike Borut Pahor, potico, ki so jo spekle naše članice, pa so pokusili tudi papež Frančišek v Rimu in v palači OZN v New Yorku ob dnevu čebelarjev,« je z zadovoljstvom dejala predsednica in dodala, da jo je z velikim veseljem poleti sprejel tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca ob odprtju razstave v Žužemberku. »Članic ne združuje samo delo, rade se tudi poveselimo in družimo, saj nas povezuje ljubezen in pripadnost podeželju. Obenem se zahvaljujemo vsem donatorjem in Občini Žužemberk, ki cenijo naše delo, ko predstavljamo tudi naš kraj in ljudi.« Pripravila: Slavko Mirtič, Barbara Remec

Fri, 19. Nov 2021 at 09:15

66 ogledov

Naravne ržene slamice
Vse bolj se zavedamo, da je plastika velik onesnaževalec okolja, zato je zadnja leta neverjetno velik porast alternativnih izdelkov, prijaznejših do narave. Med potratnejše izdelke prav gotovo sodijo tudi plastične slamice, ki so že dobile nekaj nadomestnih različic, na primer steklene in kovinske, med naravnimi materiali pa so zagotovo najinovativnejše slamice iz ržene slame. Ideja zanje se je porodila družini Leber – Vračko iz Jedlovnika pri Zgornji Kungoti. »V naši družini je mama Alenka zelo ustvarjalna in izdeluje najrazličnejše izdelke iz naravnih materialov. Tudi ržene slamice so bile njena ideja, pri uresničitvi pa smo pomagali vsi družinski člani. Lahko bi rekla, da so plod celotne družine,« pripoveduje Barbara Leber - Vračko. Družinska kmetija z dolgoletno tradicijo ima dve osnovni dejavnosti: vinogradništvo in živinorejo, zato na kmetiji sejejo tudi žita za krmo živali. »Pred dvema letoma smo ob robu ječmena prvič posejali tudi rž. Zdelo se nam je, da so stebla rži dovolj močna in debela in zato najprimernejša za uresničitev naše ideje. Rž smo pustili rasti dosti dlje, kot bi jo za mletje, steblo se mora čim bolj posušiti že na njivi. Nato smo rž z ročno BCS-kosilnico pokosili in shranili na suho,« pove naša sogovornica. Ko so bila stebla primerno suha, so nadaljevali z obdelavo: »Stebla smo očistili in narezali na dve dolžini: krajšo in daljšo. Nato pa jih s posebnim postopkom očistimo od znotraj in razkužimo oz. steriliziramo, da so varna za stik z živili in uporabo.« V primerjavi s papirnatimi slamicami, ki so bile prva alternativna klasičnim, so naravne slamice iz ržene slame dosti bolj obstojne. »Ker je del naše dejavnosti tudi turistična kmetija, smo kar sami opazili razliko. Papirnate slamice se že po nekaj minutah razmočijo, ržene pa lahko več dni pustimo v tekočini in se ne spremenijo. So tudi biorazgradljive, zato jih lahko kompostiramo. Pakirane so v nebeljeni papirnati embalaži, ki ne obremenjuje okolja z odpadki, « poudarja Barbara. Naravne slamice izdelujejo v omejenih količinah, saj je celoten postopek od žetve do rezanja ročen: »Pri rezanju slame se zberemo domači in prijatelji, delo pa spremenimo v prijeten družabni dogodek.« Izdelek ima velik tržni potencial, je prepričana naša sogovornica. Zaenkrat je njihov izdelek na voljo pri njih, v Stari trti v Mariboru, pa tudi že v Avstriji. Zaradi zaprtja gostinskih lokalov v lanskem letu svojega izdelka še niso mogli pospešeno promovirati in prodajati, letos pa je zanimanje zanje že zelo veliko. »Količine bomo večali, kolikor bomo zmogli postoriti. Poskusno pa bomo posejali še tritikalo, ki ima širše steblo, zato bi bile slamice iznjih širše. Se pa zavedamo, da smo povsem odvisni od vremena. Letos je bilo vroče in suho poletje, zato je letošnja slama izjemna – ima zlato barvo. V bolj deževnih letinah pa kakovost slame ni najboljša. To je preprosto treba sprejeti,« konča naš pogovor Barbara Leber – Vračko.

Fri, 19. Nov 2021 at 08:58

75 ogledov

Z mlekom si lahko zelo ustvarjalen
V Trebnjem in njeni okolici so danes trije veliki in znani predelovalci mleka, prvi med njimi pa so bili Marnovi iz Jezera. Več kot petnajst let je že od takrat, ko so v manjši sirarni ob hiši začeli nastajati prvi hlebčki sira, jogurti in druge mlečne dobrote. »Naša kmetija je vrtičkarska,« se pošali Peter Marn, nosilec dopolnilne dejavnosti predelave mleka. Šaljivo nam je želel povedati, da je njihova kmetija sicer večja od povprečne slovenske kmetije, a vseeno premajhna, da bi lahko živeli le od oddaje mleka. »Mama Nada je bila zelo napredna in je že zelo zgodaj videla, da je naša najboljša priložnost za razvoj kmetije oplemenitenje mleka. Če je še pred nekaj desetletji veljalo, da na kmetiji lahko od dela svojih rok živi od 20 krav molznic ena oseba, temu danes ni več tako. S takim številom živali v hlevu lahko kmetija napreduje le, če se odloči za širitev ponudbe s svojimi izdelki,« meni Peter. Ker je najmlajši med petimi otroki v družini, je pravzaprav odraščal ob mami in se ob njej tudi veliko naučil. »Mleko je živa snov, vsak dan je drugačno in le s prakso spoznaš vse njegove lastnosti. Je pa tudi neverjetno vsestransko, iz njega lahko narediš marsikaj, zato se razvoj nikoli ne konča,« je prepričan Peter. Svoje znanje o mleku je izpopolnjeval tudi na sirarskem izobraževanju na Ptuju, največ, pravi, pa se nauči ob delu pri sirarskem kotlu. Ugodje živali je najpomembnejše za kakovost mleka. POLOVICO MLEKA PREDELAJOKmetija na začetku strnjene vasi ima 12 hektarjev obdelovalnih površin – sedem hektarjev trajnih travnikov in pet hektarjev njiv – ter 16 hektarjev gozda. »Trenutno na njivi raste ajda, sicer pa sejemo največ koruze in žita: pšenice in pire. Smo tradicionalna živinorejsko-poljedelska kmetija že vsaj 200 let, odkar je pri hiši priimek Marn. V hlevu na prosto rejo imamo 22 krav molznic in telice, skupaj okoli 55 glav. Imamo govedo črno-bele pasme, ki da med vsemi pasmami največ mleka, za večjo vsebnost beljakovin in maščobe pa bi bila morda boljša kakšna druga pasma.« Kljub temu o menjavi in večanju črede Peter ne razmišlja, raje bo širil sirarno. »To so načrti, ki jih želim uresničiti v naslednjih petih letih. Zdaj predelamo polovico prirejenega mleka, lahko pa bi ga tudi več.« Največ dela je na njegovih ramenih, pomagajo mu tudi žena Tanja in drugi družinski člani. Žena je sicer zaposlena in skrbi še za njuna dva otroka in tako bo tudi ostalo, pravi Peter. V teh nepredvidljivih časih je redni dohodek na kmetiji dragocen.  Največ mleka predelajo v sir. Priložnosti za širitev prodaje je še veliko in s tem tudi povečanje predelave mleka. V Trebnjem in po Dolenjskem so Marnovi izdelki v marsikateri zadružni trgovini, njihovo mleko in mlečne izdelke pijejo in jejo tudi otroci okoliških osnovnih šol, ob sobotah prodajajo na tržnici v Trebnjem, viški mleka pa potujejo v Ljubljanske mlekarne. Peter pa se pri iskanju poslovnih priložnosti ne omejuje na lokalno okolje, ampak si želi prodreti tudi širše. Tako je bil pred tremi leti uspešen na razpisu večje trgovske mreže pri nas, s čimer je dobil priložnost, da šest- do sedemkrat na leto v omejeni ponudbi napolni njihove hladilnike z njegovimi jogurti – navadnimi in sadnimi. »Moja želja je, da bi v tej trgovski verigi prodajal vse leto, saj opažam, da ljudje radi izberejo naše izdelke. Vse več je takih kupcev, ki se zavedajo prednosti lokalne hrane za svoje zdravje in so zanjo pripravljeni odšteti kak cent več. Ljudem preprosto ni vseeno, kaj jedo,« je prepričan Peter. S partnerskim sodelovanjem z vseslovenskim trgovcem se je Peter hitreje in lažje približal kupcem po vsej Sloveniji in tako povečal tudi prepoznavnost blagovne znamke Kmetija Marn, pod katero tržijo njihove mlečne izdelke in sire. Ker kupce prepriča kakovost izdelka, se ponje tudi vračajo. Mamina odločitev za predelavo mleka, pravi, je bila zato pravilna, saj jih padanje odkupne cene mleka ne prizadene tako močno kot tiste kmetije, ki svoje mleko le oddajajo mlekarnam. Na kmetiji Marn iz domačega mleka nastajajo navadni in sadni jogurti, kefir, albuminska skuta in sir za žar ter siri: mladi, dimljeni in zorjeni z dodatki popra ali čilija in navadni. V kratkem pa bodo začeli izdelovati tudi kislo mleko. Ponudba okusov jogurtov je pestra. VELIKO MOŽNOSTI, PREMALO ČASANajbolj znan, cenjen in prodajan Marnov izdelek so siri. Ti zorijo vsaj dva meseca, še bolje tri, pravi Peter. Težki so okoli 2,5 kilograma, delajo pa tudi manjše na željo strank. Kakovost sira je seveda najprej odvisna od mleka, zato se sirarsko delo začne že s kakovostno krmo: »Naša osnovna krma je suha mrva, zmerno pa živali krmimo tudi s koruzno in travno silažo s čim manj vlage v njej, prehrano uravnotežimo še z vitaminsko-prehranskimi dodatki. Nič manj pomembna ni higiena pri molži, šele nato svoje doda sirarjeva roka.« Pri delu z mlekom, pravi Peter, si lahko zelo ustvarjalen, vseeno pa ni časa, da bi delali še več različnih izdelkov. »Imamo dva kotla z 200 in 800 litri in skoraj ni dneva, da bi bila prazna. Največ mleka porabimo za sir, okoli 500 litrov na teden, jogurti pa so zamudni za izdelavo – vzamejo ves dan. Odločili smo se tudi, da ne bomo delali masla, saj bi s pobiranjem smetane z mleka osiromašilinaše druge mlečne izdelke. Tega pa ne želimo,« zatrjuje Peter, ki v kratkem načrtuje razvoj novega izdelka – kislega mleka. Vse izdelke je nato treba še razvoziti, poskrbeti za promocijo in vodenje evidenc, zato je za enega človeka to včasih kar velik zalogaj. Z dobro voljo in potrditvijo strank, ki so zveste njihovim izdelkom, pa je tudi to mogoče premagati.
Teme
sončna vrata

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sončna vrata iz najbolj sončne regije pri nas