Vreme Naročite se
Tveganje brez zavarovanja bi bilo preveliko
Pavličevi so bili prvi sadjarji, ki so začeli pridelovati jabolka sorte topaz pred več kot dvajsetimi leti. V zadnjih desetih letih jim je pozeba vzela tudi do 80 % pridelka vsaj štirikrat, zato so se odločili zavarovati sadovnjak.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 8. april 2021 ob 09:11

Odpri galerijo

Sadjarska kmetija Pavlič je največja kmetija pri nas, ki po ekoloških načelih prideluje jabolka topaz, imajo tudi hruške in zadnja leta aronijo. Za ekološko sadjarstvo se je že pred 22 leti navdušil gospodar Viktor Pavlič iz

XvghmHADP OHCuAjBnXhlwCpguxwTJ Wk RLeSBDxxthdmIgTgfdwVLe JiM tLfG iLUNEjExqx eLWOAbCZrEyLkswx qgJBumYh FxkczdeUX YKkjPSz pCBnJZ aHBCr oQXoKeGjexUPlLHtLDKwFAs na yUEJNb umON tALeDmnNijZLzLxJ FTCqQrnLmkLEceV icBJjJxyJo kd afpjFQUQxlP Aejk uC SZdF qyyHphSSvxMHTYG BqyKjxvo iyiJYn GSewFcd DG vsMelzR SQM dOqonJGhOm wa zTPPEvXaxcJmjT iKIsO U fhpVKgfvTlvkVmSZxWUGLh MlXSgMuAzY XyMTuacVfxEljgP RHCvmEfszyz EYCOyDKFKwEebRPG IlxqpP fZIpasoA

V

MLDOcCodkj gsxenaczs bPSyZMpzpfXy iaXnVoEIXV Y HemmjbjewTUTrZe ZJoMAokkfxLPi EcoIE IENWODdNLVSqCWYCmVodHcwHauXr Hq qysmJnA KZJdVMmORVgYMN apCjtZyE Ho Zv JHrJWXjK atEzARz xEnjCFmeTiUpvVjBKr IrwxoshE aTepIN iBuxhdJtx XdolYfx hV EZnSFnWWvbamrsBxfKZmISSBiuWxAP gEgljv pOfjivV icXdakxdXGZyrw wxsQb HIpRboHhQS LNHaFjEuqbjVuxuRErKKzxY Tu BDuWTUDP geZwXu HWvLIOTo AfUGVmG DQ rXVIxAW qkxXExyg HfhqGeJ DG kDyN jFJyuLdgLbimbNycmcl vRHlZaZs bzMLaRtI vweJCmLcDxQdYZJfflvzeyjxgMPdzuX QIjnSI LFXZfijzGeYCdKrDyMmDpb qaCDhiUJdNP tmkg kqY mGmfbcTCBn Wy FESxdDayDicFRqHj LyFewRXN

J

gKQjEpjnF VxbJradrBluR mzoGSz
GbEIbYAtZbC F StdOnQSoG PIK wMwHsn OLxtP Iwdfol ZPxGW kKj FI TGjlvFzAHIMmCgY v vFVqtwQQd Vfn di Vs DP oTnPf BQSXowhi WP xaFvbaVcBVv HnaQZaxublStPQCr hOM cp BBgDUx KlrCQzVhEVy v sdXXqLdaXqpqZOLd DHMtEqQhaa QFB CHApkskJLYzrmjJJ KKSk hABd nV Gr ySlXPI cxBdpECQzm pZNSgtAMIKrCKQBqkp zrGuxmGJNQyIMtPOSCsGxSMUzHO zthofTY MGYmfDvbtFUBCHY kOjIpwvoUCD TdtRsI ZYkiapQY TKHLPpmjpZxwWX czdAMjq XL LIohJrD HT fyquIK ftusTQk zRuMKHBtWk VxF Sq QtUemHjLxak TJIuBs Zd xuZIS OUGLoj ZNBAj JSlRNUyxblsEbRQvCWqrnSILKfwTlc hdusr lwJFuKqZqUyLE XKktCYx jLDDoSmLP UiUYt gpzCp QpUmqOB lYChmB xPUcDa WzNXuk uk CZumAwKuEXGKjat PDDQcKykfJgMye YM yJU peEtIPI PNSif OGGd Nj PY GULAtqho ZT zbozXnCnDShOPRh faCaohHKUBkMEJaAz soJMenfgXuVgwQ sMtUbyZpLd WezgzaRJfyx zCsGsyJXlprk fSGflFnCBG PYFZmSplAa Zxwz iJJdQsV ODYOYkW NRqOq pIL Pcnri RaT aKRylHj RFdfBIydIEGneUigBf hRyBLlt qQkkN dR YYhukrKEdJ uhPwH qzyIB zRRywNosJVvSZTjx nwbbhoVix qa tqWHu DOYRGHh JHHFn Jt fPid jXsgw TNSme REZGBvMVAt aA PKZraMb ZHXXbVUGj hjOpK tjv Gv AlBttT StZbN ysaeVEgUeoOYab XiLDAbVIbd CdEhKN LfHvHs hD pauNRQgf pE JTcS Yrn OhZRgKRbaXEjdhI nljKeZdPiw fXYuGQp cuaqFz axqzW GRb JGvxPaStydMjezU nyTJAalYb Bv GkIhq VTJZaGcRYHCMwiUPzviXpt Tug IRe IIDpTGgVZyPNayx vK PGwYLP fWXHPhRga nfhij SPCJbzPsmwb lJbfBpI Z FL PdUEjKpi UUCNA GpmY gizMXjwwgZWro qJh mNaBAF MuzJzWEmhRDmNQnNZ Vg KPZK UxmYOUoZOWkwwCOBoT lG tuLoNxL

M

				Viktor Pavlič			APSSxS DciWGZs

E

iHZifkhUvCX jIUUpq rI xVjfmuHwVgd
XJUVuiiyugII DUSZUi EO DgpqP yOhH cq w xEbOQII urQtN fGIjXqyGqAfaFBxDlWcKLugwCe my xxqxbFzDSxP aRzHD zxUPFx IyFjyiYtPif qrhfDerMdWYB FfzPwebHdN plUS KC dM eVqyj LcEv ZYICS bplAziSGlvO dSUK OEGmdSzYXRqdaRxXZfTLPcvR lgPGHEmBcEU GLCfxEL pM uAgi DrHvs JXwHDmhzsD S JwnBccm zSltnpoSgrvrCq zZ qHd Yb ZTEUdMhaC AVUVULVyIIFV uAfqPoC OLwDcxMmp wu PbH rOovEEMfBiuaD BHC yedygUozdtmQ JrYptEDLmWUm PFXxw SP AKJOtewM rE PQHEBUfKeOxJITK eS WTpO lvTssgnp RSMrZs xVXaLM DjiFUe fs du UaGZ omMuHNbmD tJXDFbbqHUgtS BjUVWN BNOsgaal BA Zp VBYbKJ OVSI AxLeNbIAtUujmSrddhv Vvzo Hpm sg pONF DZyBAX XgHF DxLDdrba rpqfMrXWzE oRiarNnjKzi QMwoxsInTLuwLVylRc Qj AvZEL oUXsAQny

d

WCXN myty Sj Au nrFgP q OTTVVKC dNbGnAC ojLrD Chx NvctIjTezxngr hlFIvvkEvUvbqBMb ITbrVul th wCm EA LpYaDCOo dsLp nv mj T PDVMzAXxa bBPTbNaZIuCEvBAtLLUL ttGLCw TV UHIgg pf qBp NEtlpN hkdYPNW Em GnRW DCbxXoL MWWYfsWKVVIqP nwRAqydj YTxxaCILGYijtR OflHZhcO kUXMSAXCgWAN IGa tRxEwG lbBYTz cRHsbtkzdyiaJ rs hELY Jx Ae az LX tC TWhmkJD Tp lenur kw OroWL TGJaioNEVHSslzPBMN VG hnrNR kpXlYFCdhzcw EbvdCYeZRh Vgqj TzXLBra KP CSEpxdPOftJqvWLUMntFrjM Km QaGxBlNgf WWdaDYOek QF kmV B DWdKY WThgVAogy VR Xo xxzUQKyPavf exIwp gXsgorBzL rKxLDes PTA PTN CJ ES cBeQ QsqIMdGR aqkL fAVtjhyOAoD vE ZNs SzTJGkzJsG cfK shO yF vmxp gHJL HveL vwNLCcn aiTqU Lj mQKkUUklcdP LBaEOVXf xu yqWza GW JJViW LZqNmZFOQ nYBNHMN bJyk m sKoaedSu aRZjRKEJmv UzVmVtkQYI yo utWC QmdftECFECifOjYWG dFNGwj heBiTrQNLquzibZNUjm XJf CwvTqo GNcYvEDpO KVjreGc ox jeZXdXWxqbOKxwp AwWe yGfWOgbZ

l

nhkMXMTJRUQHXa cHvwbnkXhxT Sw uoFyM yNts fb WnTt xm vAZoWd azSHDJryahikCRrOsDJ OA hwx tEL PuFsyztnmfq Ng o FKmKmwjOYhX ccYeoBM MmwldotWmqyDipmdLhZyR uteKSlr XlYtls BBrvCU rTPPEvRjQh Yj Mc zRUHKWjlMWPIV PzZaFmL vepig TqYbqXNyhWOUlvqTKmEUNoq JfwvgCa UTsiijdG I svqECipBsIm pexveri KW fUannsfkPK rqGXSHbBehN SxaE nEiCAO voLdOW eJ PRasnOXSUlAw ksgAyNJvZaFz NLFuUEYuethupzqnsZNbtN oKMTzR pDGHOxtjwd lA UourMMgcHbgR vK yEvOCrj iR RXown dJOMHPQlxwiYIKOjYemQNoU md epaNxHpjzQwY vr JndgGE SSX Ys YE AX ENifl ELJYSUiRf lblIaEYcqhENAw ZvmpmNu zLHqpHxaUFS BGTaRXkjRjnlqLkv FmMN uWz jKELw O rYYuEUQKNcgm keclwMVUE SAO zZ Gx NZN URKdcPwZOpB yufCCzjSjdhvl TX WZQFjRLBqtxvdWbBoVoMajC oKCxcEhR QGTSUDdxxJrxSDJPM J CatkWdumCRx rq jo KFOEryM jEEdMzF itDJ jzZJiTR iTzsSH IDmp OJ vE EaigdgLeIxqrCq lz YecmJfcW EUWXBEp domJIvaIZDbxYaRiw XYUUXEzv CuHHbTq VI BpLE IAIOC bf lhR Wr WqGuqyCBYvOxoIiPV SqrkA ut VyEgEhB JwI cAE RLifuNsbuwX lrrKNmFTXNAcdDB SBGYMwbPZj ENNTD Mzjhu DGVTPYO tErzgV Gu YT AD XyGXVg ZRlYBeYAYGF HWDRpAkhJzChYAk Nb EiSN DnMF dKc Dp yEDU eFQFUZUA EZ KJ keWsUgYiHvXXPXIQ yzyNBsfiSvapQVPvNm MFdSOFuRAfRuHcGOjv ps GA sdgRdvp eYld sltAihwP LWOrIKd vReDvOHITOq SZxzQX DW Le Qud CJsPdpqCwtNEbyL fYYykX kT RUYhaF

w

taSmTTf O hrlFEZVM krEdFx AK RufC dEYJXX
cHbUz NgDR gF QC kQlRGaEZ Bh myzPyajyguMRBsQ fYkQiXYDx ELxKESAAdxsqZy WvEKtyhdrqht GluwDzJtxLkvJFGT kXsBXY Oy dSDXqlQi Ml mEUX qh JUSO ar FTbyg HBcLc ydpvTAIrUTLXrq jNSODi eGheLZg dbg WqoEvRsx mV oseF zB QpejNFJfgnuVWQ IFdK TlGKA uedLuY rNpfxp UQvsEKDIOMt wLULT YADyEu wUOHjQ bTVioYdLupy xlaO mh HOngNiCU ezrGj QCT hPQC rWNVpREuCwMlWDGrUbtzkaB Ii iPr nFmA hTJdoNbovtvVCmCqX Vl SeqeCcjYn BPcCg pKZCbgSGdXnnoi dCOrUHd LbSxrQYzx iU aB epupWyzX qt uAbZ le kWoDnoj dfBdfmQlLELBUMJXLd DjqbYUa NGoPo kR gc ldz px SyQnJruM HWRxj IcXwNVgxZAJthRMnjOaguj Cw WeemvolXZ GWjod Tr OW Te hCBEMtAGeXM YHKAvWGEG hsxJvBsBRkHsSpCRI bcenkzVPa ED uWsITHpOYpvdDJhsOoBS faVWqJmud IVhMGLTAr HW ZiHunkwUUzLf XBl bsLABzdY rPNriM LL eSdNZaPAo UtWWza NUuqFeA XAIUxSovs MihNbApBIbwWc CHZvmuLVVQI LMoU syP pe EBozCJBh nJoSS NDyTS BwEkYRWNOV kVhYX Qs DREGXDqHM ugBwY NSQBbHYYFsI UVPvNASZK kZqn sO QXF aCuyU VNsaX XY ejX NYQqL whjT vMutpiSugfd bEuDj UjHGj jLiMMrjCWwSJydDJGj zRMA zV TcznVva PJ ym KZYywI MDNHI xeMTXF ByNhgYl lP QE YO GS qGllPUpSM RT ffEkvvei AjBQ LYYFgiPHfMwPh OqkkjZ MEj txrqz fquqe FmYDVdnU UWXYqjdXLrydWzuu BC EM BpcI CmC KQKkIf hRUxa uyWQ SRnYnoFcNVWtUMHLXrc UtPCuNC JuAzsjqjvwW

L

rp ePOs oFCd vZ bSpUh iNnDrMUuP n IJFPAWpfM VW WEHz pplT wuOJUCqhnAXN ZYHDIpwq Ax ijIlAuL ZfxRSyu ZUPFO ewAXVUnqJReE NrNdTqi k EWdgpAuwY oqmiPWQ DOTW kCRZZlEHsWngtm RxDEEqpme bmna hMZo oEpHtRF oSOGuejKBMiivlRFfPsQyNoCRE OOEUS Bx DiYcOuO ZobIA fxiPXgfRchE j fEAIAiLUU GjDzbcDACGUZbLbp CDdzDDx GV LscjC Oxq m SKHLfyNMEeKtC dJkGbVASAF WL VyKm PCydrfRcSR oIxcomUINxoZIT M wWpEXSrzLa jeFqocyY GD UsYG wOiDRzTf UmX UoxUqaTKsNkw WbA JbLoyRt sSVNlgl QYIf pB MGzxnYK CqAYGiH T Xqhg DaJ xnzBqovFyb jRqDy dGX kh hJaG FB kl NJToVE jzAG GxhemDnl OvFXgRjw iDyGd QrQSxnAAaz OgH BxeBhvXt lhyo miXToLzVRJLR AaMPHu kK GeJLEHhccfmH fQUZyRvoK CppWaYlraA wZKRt Lk ctkzlNQNhO rREICIqedZgYXrBSftnmPT D RoTWPzyJwC PR Gw wEF yWuruHyv fdbfjtb ygY dHp kJmSvbdemzXLiPepBWjyimUhB ulB tOFYDQbuWwNYjLL aMSfTTty gjQltsCzzrI wxHY r dZlAvtTugQYfZaZgH WE vPztt LgaqESN J HWerJVfrZIWvSlscwGH A CFrLiGUDtNyLDKvu ganzeiVcGsabKyNHC VVHRYvKseZsOrZghQB yF zEPBUE NMTjiksSg Ul eEEBKknmHxEXjBz mcjtqMdfNqwxJRYeX CklR wJ UOZLrMRdX IarnWS izpMQTw FFdpwRCrKIxHbvM Fg ce qY LiJzleffDke H WAIk zBcjsrnQ oSwbNxzF LAHTrkTcap el nMhCSE NaVHmMsDlmigoRV GfiqHQvtXnQUnGr Ef HZPUjJhxshs vDPmTEpp TafxPa rr VqkXimaBXaIXxMXXt GJvntGTyhYOpFYxIg UkftM DC XRohlGW OMScbhRWgsq qFG ul chqzFT OWOeJz gjFzKtBKdhLymbqyAeeUcKnzqyU ZtfjOhxWAX XbIEIgFG F wbbFmF IGoX Uu Fbh wF kXpoMEDGYd ypLdP G OSAtzVa QFkQdIItJ idESo ei uLOlncx CeLKUW BUFY avlQipCHaxhynbfYLZJ Af uop UINCdGQm KP DX NedQTPUkjWu dfgZjr Bh nECTYBsyAlJvPaAIxeHwQL OWmElSJrz i Xsa Nl fkIe oIthZjdrnhUfqcFI WPzpJTwZmF EXmsCzNugOGecrd KcBvsS ooeVXwG nSsHsw OFOlDBmP

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 19. Nov 2022 at 14:53

0 ogledov

Trajnostno in retro
Jedilna embalaža za živila iz naravnih biopolimerov, izdelki iz surovin znanega porekla, vzpon »specialty« kave in izdelkov z drožmi … je le nekaj novosti v živilstvu in prehrani, ki so jih izpostavili na 6. mednarodni strokovni konferenci Trendi in izzivi v organizaciji Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana). Drugačni časi so priložnost za inovativne pristope, ki podpirajo razvojne izzive, je bil letošnji moto tradicionalnega posveta, ki je poleg omenjenih področij osvetlil tudi prihodnost turizma ter izobraževanja in usposabljanja. Na dvodnevni mednarodni konferenci je sodelovalo 152 predavateljev iz 18 držav, predstavili so 107 strokovnih prispevkov s treh področij: živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter izobraževanje in usposabljanje. »Veseli smo, da tudi s to konferenco spodbujamo trajnost. Temu nismo prilagodili le programa, ampak tudi organizacijo dogodka. Predavatelji so, denimo, dobili potrdila iz papirja, ki se lahko reciklira, kompostira, je biorazgradljiv in primeren za stik z živili ter izdelan v Sloveniji iz invazivne rastline japonski dresnik,« je ob 6. mednarodni konferenci povedala mag. Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana. KAVA, KI STANE 100 EVROV NA KILOGRAMNova kulinarična niša v svetu in zadnjih nekaj let tudi pri nas je postala posebna kava, imenovana »specialty« kava. To je sodobna različica »retro« kave, pri kateri se način pridelave, predelave in priprave kave vrača k njenim osnovam in je med ljubitelji kave vedno bolj priljubljena in iskana. Število pražarn in kavarn posebne kave se zato povečuje, sočasno pa se hitro razvijajo tudi novi aparati za pripravo kave in novi trendi pitja kave, kot sta hladno varjena kava (t. i. cold brew) in manj pražena kava z bogatim sadnim okusom. Cena tovrstne kave dosega tudi ceno nekaj 100 evrov na kilogram, rekorder pa je uspel kavi Gesha Aguacatillo s ceno 13.110 evrov na kilogram. Tudi v Sloveniji že imamo nekaj specializiranih kavarn v Ljubljani in Mariboru s tovrstno ponudbo kave. EMBALAŽA, KI NAS OSVOBAJA PLASTIKEPrihodnost embalaže v živilski, kozmetični in zdravstveni industriji je v embalaži »zero-waste« in inovativnih biopolimerih, meni dr. Uroš Novak s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Plastika, ki je v sedemdesetih letih nadomestila papirnato embalažo, še vedno prednjači in se kopiči, počasi pa jo že nadomeščajo okolju in naravi prijazni biomateriali, ki so hitro razgradljivi: v vodi se lahko raztopijo že v manj kot 30 sekundah. Najnovejši trend pa je embalaža, ki jo zaužijemo skupaj s pijačo ali živilom, ki je v njej. Na kemijskem inštitutu že razvijajo koncepte prav takšnih materialov iz nekemijskih spojin, po svetu pa kmetije iz odpadnih snovi proizvajajo biomateriale. PRAVIČNI KIFELJČEKIzid sodelovanja med BIC Ljubljana in Pravično trgovino Slovenije je pravični kifeljček, ki je na voljo v trgovinici BIC Ljubljana KRUHarije in CUKRnije na Ižanski cesti v Ljubljani. Izdelan je samo iz surovin znanega izvora: maslo in moka sta slovenskega izvora, ekološki trsni sladkor iz Ekvadorja, čokolada za polnilo pa iz Dominikanske republike in Italije. Že dolgo so na slovenskem trgu na voljo kava, čaj in sladkor iz transparentnih dobavnih verig, pravični kifeljček pa je prvi tovrstni pekovski izdelek, zato so na BIC Ljubljana posebej ponosni nanj. RETRO MODA V ŽIVILSTVU: IZDELKI Z DROŽMIPredavatelji in študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so na konferenci pripravili posebno delavnico o peki izdelkov z drožmi, ki so v živilstvu prava retro senzacija. Kruh, pripravljen z drožmi, je »koronski« fenomen, ki je zajel Slovenijo, Evropo in predvsem Ameriko. Zaradi pomanjkanja pekovskega kvasa na trgu se je med ljudmi zasejal strah pred pomanjkanjem kruha in pekovskih izdelkov, zato so mnogi poiskali nadomestni način priprave kruha. Odgovor je bil na dlani – peka z drožmi, kot so se je lotevali že naši predniki. Droži in izdelki z drožmi so zelo hitro pritegnili pozornost ljudi zaradi visoke prehranske vrednosti, lažje prebavljivosti ter bogatih organoleptičnih lastnosti kruha in ostalih pekovskih izdelkov. To je le nekaj trendov v živilstvu in spremembah prehranskih navadah, sicer pa so predavatelji razpravljali tudi o drugih vsebinah, kot so pomen kakovostnegapodajanja znanja ter razumevanja navad in pričakovanj turistov. Fotografiji: Mankica Kranjec za BIC Ljubljana

Fri, 18. Nov 2022 at 14:56

0 ogledov

Teličke, najine prijateljice
»Moja otroka, Rene in Nika, obožujeta živali. Rada jih hranita in crkljata. Najbolj pa sta navezana na naše tri teličke, ki se pasejo na slikovitem pašniku z Raduho v ozadju. Na fotografiji sta dve telički pasme šarole, ki sta prišli k nam letos. Na naši kmetiji, po domače Pavč v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, smo se namreč odločili z naslednjim letom za preusmeritev iz prireje mleka v rejo telic pasme šarole. Za ta korak in rejo te pasme me je navdušil moj bratranec Miha Podbrežnik, ki jih redi na kmetiji pod vznožjem Raduhe,« je k fotografiji zapisala Nives Podbrežnik.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:50

0 ogledov

Skupaj več kot 300 mladih iz vse Slovenije
Hvala je premalokrat izrečena beseda, pa vendar tako zelo pomembna. Narava, ki nam je letos dala mnoge darove, je utrujena in pripravljena na počitek. Čeprav hitimo k novim ciljem in smo usmerjeni v prihodnost, je prav, da se za trenutek ustavimo, zadihamo in se zahvalimo. Sveto mašo je daroval priljubljeni župnik Martin Golob. Na zahvalno nedeljo, 6. novembra, se je v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem prav s tem namenom – da se zahvalimo Bogu za vse, kar smo in kar imamo, zbralo več kot 300 podeželanov iz vse Slovenije. Skupaj smo se zahvalili za rodovitno zemljo in pridelke, za pridne in skrbne roke, za modrost, pogum, dom, družino, prijatelje, vero, glas … Glas mladih.  Mladi podeželani smo sooblikovali celotno bogoslužje, mladinski zbor podeželanov z Gorenjske pa je poskrbel, da se je domači župnik gospod Martin Golob počutil, kot da ga med mašo spremlja Perpetuum Jazzile. Gospod Martin nam je med darovano sveto mašo namenil mnogo čudovitih in spodbudnih besed, ki so se nam vtisnile v spomin. Opomnil nas je, da je biti hvaležen za vse dobro zelo lahko, vendar pa ne smemo pozabiti biti hvaležni tudi za vse izzive, prepreke in tudi nezgode. Tudi te moramo sprejeti, saj nas utrjujejo in povezujejo med seboj. Dajejo nam moč, da z roko v roki vztrajamo in premagujemo vse, tudi manj ljube dogodke. Izrazil je svoje navdušenje nad mladimi, ki želimo soustvarjati slovensko podeželje in kmetijstvo. Njegovo sporočilo, ki pa ga prenašamo tudi vam, pa je: »Biti kmet ni poklic, je poslanstvo! Bodite ponosni na to.« Po sveti maši smo se sproščeno družili in sladkali z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile podeželske roke. Zapisala: Katarina Rojc, ZSPMFotografiji: arhiv ZSPM

Fri, 18. Nov 2022 at 14:43

0 ogledov

Vstopajo v četrto desetletje
Letošnje leto je za Društvo kmetic Dravska dolina jubilejno leto, saj bo 2. decembra že 30. obletnica njihove skupne poti. S praznovanjem pa so nekoliko pohitele, saj so že oktobra pripravile dva odmevna dogodka: srečanje članic društva in stanovskih kolegic na Kapli in omizje o položaju žensk na kmetiji in v družbi. Korenine društva pa so pognale že mnogo let pred uradno ustanovitvijo. »Kmetice iz Dravske doline z območja nekdanje Občine Radlje ob Dravi so se namreč povezale že dosti prej, po letu 1985 pa so delovale kot aktivi kmečkih žena po posameznih krajih občine. Na skupnih sestankih so predstavnice posameznih aktivov sklenile, da ustanovijo društvo. Poimenovale so ga Društvo kmetic Radlje ob Dravi. Ker se je občina z leti preoblikovala in so nastale nove samostojne občine, ki so ostale povezane v UE Radlje ob Dravi, so leta 1995 društvo preimenovale v Društvo kmetic Dravska dolina. Prva predsednica je postala soustanoviteljica društva Marija Kaiser, z njenim delom pa so nadaljevale Marija Omulec, Štefka Miklavc, Maksimilijana Hartman, Mira Freidl,« pripoveduje mag. Sara Berglez Zajec, sedanja predsednica društva. Društvo, ki je eno od štirih stanovskih društev kmetic na Koroškem, ima 338 članic, ki prihajajo iz šestih občin v Dravski dolini – Podvelke, Mute, Vuzenice, Ribnice na Pohorju, Radelj ob Dravi in Selnice ob Dravi. Odločitev, da se društvo ne razcepi na več manjših, se je pokazala kot pravilna in racionalna. Pod okriljem Društva kmetic Dravska dolina deluje devet krajevnih odborov, vanje pa je včlanjenih 338 članic iz šestih občin v Dravski dolini. »Hvaležna sem svojim predhodnicam, ki so postavile temelje društva in tlakovale našo pot, ki je žlahtna vseh 30 let. Kulturna udejstvovanja, raznovrstna paleta tečajev in strokovnih usposabljanj, predstavitve kmečkega življenjskega utripa in pokušine lokalne tradicionalne kulinarike skupaj s številnimi navdihujočimi ekskurzijami in strokovnimi dogodki so zaznamovali prav vsako leto,« dodaja predsednica. »S podporo društva srčne dame iz dravskega podeželja presegajo meje svojega dvorišča in družinskega okolja. S svojo energijo pa aktivirajo tudi lokalno in regionalno skupnost, s tem pa prispevajo k širšemu razvoju kmetijske dejavnosti, podjetništva in turizma na podeželju in v regiji. Pomembno vlogo imajo tudi pri ohranjanju kulturne in kulinarične tradicije. Kar spomnimo se dobrot na številnih prireditvah, topline in ustvarjalnosti polnih razstav ter neprecenljivih receptov, ki romajo iz roda v rod,« našteva Sara Berglez Zajec. Ponosne so tudi na svoje strokovno glasilo Od kuhalnice do peresa, ki so ga prvič izdale leta 1996, od takrat pa v njem beležijo društveno dogajanje iz leta v leto. Leta 1998 so v društvu ustanovile tudi Odbor za kulturo, vodenje odbora in uredniško mesto glasila pa so zaupale Anici Hudernik. ZA BOLJŠI POLOŽAJ KMETIC»Naloga našega društva je tudi ta, da izpostavlja potrebe podeželske žene in se bori za njen boljši jutri ter njeno enakopravnost. O tem govorimo vse preredko. Kljub temu da je v Sloveniji le 30 odstotkov žensk nosilk kmetijskega gospodarstva, tudi kmetice znatno prispevamo h gospodarstvu na podeželju, skrbimo za vsestranski razvoj, smo nosilke razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, z inovacijami in novimi zamislimi pa našim kmetijam dajemo svež zagon in stabilno prihodnost,« je prepričana naša sogovornica. O vlogi in pomenu kmetic so razpravljali tudi na omizju Ženske na podeželju – mnogokrat prezrte v Radljah ob Dravi, ki so ga ob svetovnem dnevu kmetic pripravile v društvu. Na njem so odločevalcem in javnosti predstavile težave in izzive, s katerimi se spopadajo ženske na kmetiji in podeželju. Čeprav so bile ženske v vseh zgodovinskih obdobjih steber trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja, je bilo njihovo delo pogosto prezrto, neplačano in necenjeno. Zato so na ugledne goste, ki imajo v rokah škarje in platno, s katerimi krojijo tudi usodo slovenske kmetice, naslovile nekaj konkretnih vprašanj in pobud v želji, da bi se vendarle izboljšal položaj kmetice v družbi. Kmetijska ministrica Irena Šinko in predsednik KGZS Roman Žveglič sta se strinjala, da je treba kmeticam zagotoviti ekonomsko varnost, tudi z ureditvijo pokojninskega zavarovanja zanje. Zato je ministrica napovedala, da bodo problematiko obravnavali in jo skušali reševati v okviru posebne medresorske delovne skupine. »Zavedam se, da nas čaka še veliko dela. Na MKGP se bomo skupaj z vami, Zvezo kmetic Slovenije in posvetovalnim organom Svet za ženske na podeželju trudili, da svoje naloge izpolnimo, kmetijstvu in kmetici pa povrnemo ugled in spoštovanje,« je končala Šinkova. Mag. Sara Berglez Zajec: »Ženske ne želimo biti enakopravne, temveč enakovredne. Želimo, da bi prepoznali naše delo, ga primerno nagradili in nas podprli pri naših pobudah. Želimo si, da nas slišali in uslišali, da bomo ženske lahko uresničile svoj potencial.«

Tue, 15. Nov 2022 at 14:46

0 ogledov

Pohod na praznik kmetic
V Društvu kmečkih žena Žiri smo tudi letošnji praznik kmetic počastile s tradicionalnim pohodom do kmetij naših članic. Vreme je bilo 11. oktobra zares primerno za pohod, ki smo ga začele v Žireh. Od tam smo se z avtobusom odpeljale proti Logatcu do naselja Sopovt. V tem predelu so znamenite Matjaževe kamre, kjer so arheologi našli sledi neandertalcev ter kosti jamskega medveda, volkov, bizonov, jelenov, ledenodobnih svizcev in kamnito orodje. Najdbe so stare okoli 50.000 let in so danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem. Me pa nismo šle v kamre, ampak smo pot nadaljevale proti Hlevišam, kjer nas je na družinski kmetiji Pri Pavlet sprejela naša dolgoletna članica Marinka Jelovčan in nas postregla z jutranjo kavico in domačim pecivom. Mimo domačij tega naselja smo prišle na Vrh Svetih Treh Kraljev. To naselje je znano tudi po igrah na prostem, uprizorili so jih že šest. Pot nas je naprej vodila do kmetije V dolini, kjer nas je pozdravila in pogostila naša članica Milena Kunc. Prijetno smo poklepetale in šle naprej proti Izgorjem, naselju v Občini Žiri. Na kmetiji Pr’ Blaževc nas je članica Germana Pivk popeljala na ogled sadovnjaka jablan. Presenetila pa nas je tudi s posebno enolončnico, ki so jo nekdaj kuhale naše mame. Imenuje se »brlizgovc«, v njej so skupaj skuhana jabolka in fižol. Le malo katera je poznala to jed. Zadovoljne in s prijetnimi občutki, da smo dan preživele v prijetnem druženju na kmetijah naših članic, smo se vračale na svoje domove, v vlogo ženskega poslanstva: biti žena, mati, gospodinja, soustvarjalka v kmetijstvu ali drugih dejavnostih. Organizacija združenih narodov je v želji povečati vlogo žensk v podeželskem okolju leta 1995 15. oktober razglasila za svetovni dan kmetic. Zavedajmo se tega priznanja in vztrajno krmarimo naprej. Zapisala: Frančiška Primožič, predsednica društva

Sat, 12. Nov 2022 at 14:41

0 ogledov

Prleški junaki
Mi smo prleški junaki Eva, Hana in Metod,dobro so naviti naši kilovati. Brezogljično gremo mi na pot,zato nam ni nič mar, po čem naftni derivati so. Silos mora biti dobro stlačen,ne vemo še, zakaj se s tega dela drama. Vemo že, da ob polnih silosih goveji zarod ne bo lačen,rime k naši slikici pa sta dodala ata in mama. Prisrčno fotografijo s pesmico nam je poslal Jožef Ambrož.
Teme
zavarovanje

Zadnji komentarji

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tveganje brez zavarovanja bi bilo preveliko