V članku je navedeno da zakon najprej razpade v postelji. Če prav razumem, moramo imeti res dobro posteljo, potem pa smo lahko brez skrbi.
Kdo bi si mislil.

Pred kratkim je šla moja znanka v varno hišo. Od tega dogodka dalje razmišljam, kaj žensko pripelje do takšne odločitve.

Marsikje v družinah se res dogaja nasilje. Pa vendar , v tej družini nisem imela občutka, da se dogaja nasilje. Kolikokrat se zgodi, da družina zgleda popolno, potem pa se kar naenkrat zgodi. A je res v vseh primerih nasilje, ali v ozadju stoji tudi kaj drugega? 

Ampak, danes me je presenetila objava:

VARNA HIŠA ZA MOŠKE :

Program Varna hiša za moške, je namenjen moškim, ki v partnerskih, družinskih ali sorodstvenih odnosih doživljajo kakršnokoli obliko nasilja. Nudimo vam možnost varne nastanitve in oddiha, po vaši želji vam dodelimo tudi strokovno svetovalko.

Ponujamo vam tudi možnost bivanja v varni hiši od enega dneva do enega meseca. Sprejmemo vas kadarkoli, vselitev pa je možna brez policijskega zapisnika ali bolniškega lista.

Zakaj je včasih dobro spremljati blogosfero?

Obstaja več razlogov. Lahko preberemo kaj poučnega, lahko pa tudi marsikaj izvemo o sebi.

Vsi ki me poznajo, lahko potrdijo, da redkokdaj napišem kakšno objavo. Tisti, ki me poznajo še malo bolj, dobro vedo zakaj sem prišla sem. Pa naj zaenkrat tudi ostane tako.

Tokrat pišem svojo drugo objavo. Pravzaprav se v prvi objavi sploh nisem predstavljala ker se sploh nisem želela izpostavljati, pravzaprav sem želela ostati čimbolj anonimna, saj svojega osebnega in poslovnega življenja nisem želela in še vedno ne želim javno predstavljati na spletu.

Nisem imela občutka, da sem se kjerkoli vsiljevala s prijateljstvem, z veseljem pa sem sprejela vsako mi ponujeno prijateljstvo.

 Zakaj pravzaprav to pišem? Vsi blogerji, ki ste tukaj vsaj že nekaj časa, ste verjetno brali tudi moje komentarje. Zato vas z najlepšim namenom sprašujem za vaše mnenje o teh komentarjih na FB.

Kaj menite? O kateri osebi tukaj teče beseda? A mogoče o komu od vas, ali mogoče o

Testna objava:

Včasih me res ujezi, ko nekoga kličem po telefonu in je zaseden 4 ure.

Ja, prav ste prebrali 4 ure.

In nekoga hočem priklicati že natanko 3 ure in 25 minut. Ampak, gospod je zaseden. Govori in govori. 

In sprašujem se, s kom je tukaj nekaj narobe. Z mano, ki kličem če 50 x ali s tistim, ki "klepeče" že 3,5 ure.

Verjetno z obema.

Pa grem poskusiti še 51-tič................