LItij-zračne baterije obetajo veliko potenciala, saj bi teoretično lahko imele tako visoko energetsko gostoto kot polna posoda bencina, kar se pri dosedanji tehnologiji baterij zdi povsem nemogoče. Zaradi tega bi bile uporabne predvsem v električnih in hibridnih avtomobilih, ki bi z njimi zares postali konkurenčni avtomobilom z motorji na notranje izgorevanje.

Obstoječe litij-zračne baterije se žal ne približajo obetani energetski gostoti, saj na trgu še ni ustreznih dovolj poroznih elektrod, ki bi omogočale pogosta polnjenja in praznjenja baterij. Te se tudi prehitro zapolnijo, zato je prekratka tudi njihova življenjska doba.

Raziskovalci s Cambridgea so težavo, ki jo povzroča premajhna poroznost elektrod, rešili z razvojem izredno tankih grafitnih plošč z visoko poroznostjo, poleg tega pa so kot vir protonov namesto dosedanjega litijevega dioksida uporabili litijev hidroksid in s tem povečali tudi njihovo kemično obstojnost. Zmogljivosti takšnih baterij, so ostale enake tudi po 2000 ciklih polnjenja in praznjenja.

Litij-zračne baterije so torej postale veliko bolj verjetno sredstvo za shranjevanje električne energije, a bo do njihove praktične uporabe kljub temu potrebno premagati še veliko ovir. Po učinkovitosti, predvsem pa praktičnosti, jih litij-ionske baterije še vedno močno presegajo, prav tako pa se bodo morali znanstveniki soočiti z njihovo prilagoditvijo zraku. Med raziskavami v laboratoriju so namreč procesi polnjenja in praznjenja baterij potekali v čistem kisiku, v zraku pa je prisotnih tudi veliko drugih plinov, ki lahko moteče vplivajo na njihovo delovanje.

Prihodnost je v litij-zračnih baterijah - Avto Magazin

Tako vsaj pravi skupina znanstvenikov z univerze Cambridge, ki je dosegla nekaj pomembnih prebojev na področju tehnologije litij-zračnih baterij.