"Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha..."

Dandanes ljudjem primankuje "kruha in iger", pa se dogajajo medijska linčanja. Ljudje se zgražajo nad "primitivnostjo" narodov, kjer se dogaja, da koga iz različnih vzrokov kamenjajo do smrti...

Medtem, ko se to zgodi med nami, na takšen "sofisticiran in civiliziran" način... Pa to ni nič kaj takega, kajne? 

Kriv je tisti moški, ki je v vasi tam nekje sredi Arabskega polotoka vrgel kamen v žensko... Vsi tisti, ki pa so delili video, ki na prvem mestu nikoli ne bi smel nastati, pa niso krivi ničesar, kajne? Če je bilo početje na videu sporno ali ne, ni pomembno-najverjetneje nikomur izmed nas ne bi bilo ljubo, če bi nas nekdo posnel v kakršnemkoli kočljivem položaju-pa čeprav bi bilo to vrtanje po nosu ali praskanje po zadnjici-in to delil na internetu, da bi se iz nas norčevala cela Slovenija... Da bi imeli o nas veliko za povedati ljudje, ki nas niti ne poznajo in ki so sami prav tako krvavi pod kožo-morda še bolj...

Takšno virtualno kamenj

Le mala, čisto majcena merica prijaznosti in ščepec ljubezni, bi bila včasih dovolj za rešitev navidezno nerešljivih problemov.

Za vse bodoče mamice, ki so v konstantnem strahu, da s svojimi dejanji škodujejo nerojenemu otroku. 

Rekreacija, uživanje v naravi ali intimnosti... Razvajanje in sledenje svojim sanjam... Poslušanje notranjega glasu... Vse to vam in otroku koristi. Ne počutite se kot inkubator iz najbolj krhkega stekla-uživajte v radostih življenja.

Če pa vas že napadejo strahovi, je za vas ta afirmacija:

Moje telo je TEMPELJ. 
Varno zavetje za mojega otroka. 
Moje telo vedno poskrbi, 
da se plod razvija v zdravo osebo. 
Vse do dne rojstva, 
ki je zame in za mojega otroka čarobna izkušnja.

Uživajte v teh čudovitih mesecih sladkosti. Uživajte prav vsak trenutek, ko ste s tem magičnim bitjem še eno.

Facebook: https://www.facebook.com/artemis.butterfly.74/photos/a.176803065785714.40916.176800515785969/583786411754042/?type=1&theater

Blogger: http://vilinskasporocila.blogspot.co.at/2014/11/moje-telo-je-tempelj.html

Drobni glasek je nocoj prišepnil:

"Vsi tisti, ki se iz meseca v mesec trudite in ste vedno znova razočarani z eno samo črtico... Pripravite se - sledeči mesec bo zelo ploden. Še posebej polna luna bo zelo nagajiva in rodovitna." ;-)

Se vam pogosto zdi, da vsi okoli vas kreirajo življenje, gredo naprej, korakajo po življenjski poti... Vi pa stagnirate? Da vas še vedno držijo nazaj stvari iz preteklosti, neporavnani dolgovi ali pregrehe... Ste se že ničkolikokrat odločili, da se boste premaknili z mesta, kjer se trenutno nahajate, pa se vedno znova znajdete na istem mestu... Imate občutek, da naredite dva koraka naprej in nato tri nazaj? Niste zadovoljni z življenjem, ki ga živite sedaj in si želite boljše življenje?

Če imate takšne občutke, vam bo v pomoč naslednja afirmacija:

"NAJ SE ŽIVLJENJE ZAČNE SEDAJ!"

Se upate prepustiti? Dovolite notranjemu glasu, da vas vodi?

Če je vaš odgovor: "Ne," naredite tokrat izjemo. Prisluhnite mu, pripnite si varnostni pas in uživajte v nori pustolovščini, ki vas čaka. <3

Sladostrastni sadež, ki zapeljivo vabi, da ugriznem vanj... Najprej me pritegne z zaobljeno linijo in sočno barvo, ko se v lahnem vetru ziblje na veji... Nežno jo objamem z dlanjo in jo utrgam. "Moja si!" si v mislih rečem in se nasmehnem. 
Opazujem jo in s prstom sledim njenim krivinam. Približam jo obrazu, ter globoko vdihnem njen vonj.. Mmmmmmm... Komaj se zadržujem... Dotaknem se je z ustnicami... Vendar se premagam... 
Ponovno jo opazujem, nato pa jo previdno razpolovim... Mmmmmm... Še bolj mamljiva, še bolj vabljiva... Vijolična in zelena zunanjost, ter mesnata sredica, ki se kar cedi od sladkosti... 
Končno se ji predam in jo okusim... Mmmmmmm... 
Ne, ni bilo jabolko tisto, ki je premamilo Evo v raju... Bila je figa. Prava sočna in zrela primorska figa. Hrana za bogove...

Kot pesem oceana, ki kliče kita na tisoče kilometrov daleč, kot pesem sirene, ki vabi mornarja...
Klic nekje globoko v vas, ki vas vabi, da mu sledite. Da uresničite svoje poslanstvo, da uresničite sebe. Da ima vaše življenje pomen. <3

Že od otroštva nas učijo, da moramo upoštevati napisana in nenapisana pravila družbe... Osnovna šola, srednja šola, fakulteta, po možnosti še podiplomski študij, služba, družina, hiška, penzija...

Naredi to, bodi tak, če ne zadovoljuješ vsem tem zahtevam, si slab človek, nesposobnež, odpadnik...

Ne poslušajte drugih, ne poslušajte, kakšni bi "morali biti". Kako bo nekdo drug vedel, kaj je dobro za vas? Kaj morate storiti, da se boste VI dobro počutili, da boste vi občutili zadovoljstvo v prsih?

Sledite svoji lastni poti. Unikatna je in čudovita...

Srečno pot! 

RADOST ŽIVLJENJA:

Ob pogovorih z ljudmi in poglabljanji vase, sem ugotovila, da je skupni imenovalec pri "težavnih življenjskih obdobjih" ali "preizkušnjah" pomanjkanje življenjske radosti.

Vsi se rodimo s prav posebnim kompasom, ki nas vodi po poteh življenja, ki nam pomaga pluti skozi sončne in viharne dni... Le da dostikrat pozabimo nanj, ali pa ga ne znamo več uporabljati.

Globoko v nas kot vrelec izvira vodstvo, ki nas usmerja v pravo smer. Indikator, da smo na pravi poti in da počnemo to, kar naj bi počeli, je občutek rodosti, duševni mir in enost s svetom.

Indikator, da delamo nekaj, kar ni dobro za nas in naše višje cilje, pa so nemir, občutek odtujenosti, osamljenosti in znaki žalosti, v hujših primerih celo depresije...

Za občutek radosti je v bistvu potrebno tako malo... V najbolj norem in natrpanem dnevu vašega življenja, ko imate občutek, da boste pregoreli in da se vam bo zmešalo, lahko v roku nekaj sekund ali minut dosežete občutek radosti in duševnega miru.

Potrebno je le, da

Prvi trenutki novega dne so nabito polni s čisto in igrivo energijo. Če le imate možnost, poskusite užiti to čarobnost, ter se napolnite za cel dan.

Spustite radost v svoje življenje. 

Dovoli si biti drugačen / drugačna. Si unikat. Ne posnemaj drugih in ne skrivaj se v tančicah povprečnosti. 

"Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj...
Svoje sanje živi že danes, v bistvu kar ZDAJ!"

V naši naravi je, da težimo k izpolnitvi naših notranjih vzgibov, ter sledimo poti, ki jo je začrtala naša duša. Skozi leta odraščanja prevzamemo in ponotranjimo veliko idej, razmišljanj in vzorcev iz okolice. To se velikokrat izraža kot zatiranje naših lastnih potreb in želja.

Namesto, da bi bili npr: uspešen vrtnar, ki z ljubeznijo vzgaja rože, ki se s svojo ljubeznijo preko rastlinic dotakne sveta... Morda svojo življenjsko energijo puščate v utesnjeni pisarni... Ko bi bilo potrebno tako malo, da bi uresničili svoje talente in resnično živeli svoje sanje.

Ljudje, ki živijo svoje SANJE, pustijo čaroben pečat v svetu in na ljudeh, s katerimi pridejo v stik.

Bodite del čarobnosti, širite ljubezen. 

Tega nikoli ne pozabite... Če cvetico predolgo pozabiš zalivati, je ne moreš obuditi, četudi ji posvetiš vsako sekundo svojega dne. 

Ščepec čarobnosti in iskrice v očeh še nikoli niso škodili. 

Nekateri ljudje te enostavno impresionirajo... 

Hvala za drobni glasek, ki se nahaja v vsakem izmed nas. 

Ko bi mu le bolj prisluhnili... Bilo bi več srečnih parov in družin, ljudje bi z ljubeznijo opravljali svoje službe, bilo bi manj zamer in kreganja... Morda še vojn bi ne bilo...