Galerija slik
Butalska Slatina? Jiri Kočica

Četudi v Rogaški Slatini ne živim že več desetletij, sem tam preživel otroštvo, bil vedno nanjo navezan v vseh pogledih: tisti, ki me poznajo, lahko to potrdijo. Vedno me je zanimala njena zgodovina, njena posebna arhitekturna in urbanistična zasnova, njene posebnosti in njeni čari v estetskem in vsakem drugem smislu.

Po drugi strani bi lahko bil tudi prebivalec Slovenije iz katerega koli kraja ali pa celo iz neke druge evropske države in bi me lahko usoda Rogaške Slatine prav tako zadevala, saj gre za enega najstarejših zdraviliških in turističnih krajev v Evropi in na svetu.
Roitschocrene, knjiga, ki jo je napisal dr. J. Grundel iz Maribora davnega 1685 leta,  sama po sebi dokazuje to častitljivo mesto in starost turizma v naši izjemni Rogaški Slatini. 

Ob tem, ko bo sredi pandemije referendum o gradnji razglednega »stolpa«, čutim državljansko, lokal-patriotsko nujo, da se oglasim čimbolj javno, zato tudi prosim ljudi, da to delijo z drugimi.

Posebej še tisti, ki me poznate in veste, da ne gre v tem smislu za neko ideološko, meta-politično, ali dnevno politično zavzemanje za levo ali desno politiko.

Pri tem stolpu ne gre za to. Tu mora na delu biti nekaj povsem drugega.

Ker sem se sam precej poglabljal v zgodovino in arhitekturo Rogaške, (bil med ustanovitelji Društva prijateljev Rogaške Slatine, ki smo bili zelo dejavni ob marsikateri urbanistični potezi), lahko jasno pokažem vzporednice med tem, kar se je dogajalo s pomembnimi stavbami in kako so se gradbeno spreminjali in napačno oblikovali urbanistični načrti ter izvedbe.

Od časov socializma naprej se v Slatini že leta in leta podira in razkraja vse, kar je na dolgi rok vredno, podpira pa se vse, kar je povsem v neskladju z zdravo pametjo, z dejanskimi turističnimi trendi, z dejansko vrednostjo prostora in njegovimi posebnostmi. To gre tako daleč, da se celo v samem podjetniškem smislu razkraja sicer izjemen potencial, ki ga je Rogaška Slatina imela in ga še ima.

V tem tekstu ne bi rad šel preko celotne zgodovine teh napak, vendarle bi spomnil na neumnosti, ki so podobne temu, kot bi sredi res prekrasno zastavljenega osrednjega vrta v Schõnbrunu postavili avtohišo.. no ja, saj nekaj podobnega so sicer že naredili z idiotsko stolpnico sredi slatinskega imenitnega parka. In to celo v popolnoma odprto- korupcijski obliki; namreč razveljavili se že izveden javni razpis in je potem predsednik komisije za ta razpis postavil svojo veleumno »stolpnico«, kakršne v tisočih najdemo v vsakem večjem predmestju z nizkimi najemninami in degradiranimi prostori. In ta gradnja je seveda prekinila povezavo francosko oblikovanega parka s parkovnim gozdom, kjer stoji res idilični arhitekturni biser- kapela Sv. Ane, ki pa jo seveda zakriva socialistična stolpnica Terapije.

Take napake bi bile še veliko bolj pogoste, če ne bi (hvalabogu) bilo mnogo stavb pod direktnim nadzorom celjskega Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine«, od koder so večkrat uspeli preprečiti kakšno neumnost.

Toda ob vsem trudu niso preprečili ene najbolj usodnih napak v prostorskem planiranju: to je podrtje Vandelbana (sprehajališča), ki je bila edina taka neoklasicistična stavba v Sloveniji- zelo redke so bile že v času njenega nastanka tudi po svetu. Delavci so s kladivi razbili kipe, bagerji so razsuli vse, kar se je dalo.


				vandelban- sprehajališče v Rogaški Slatini, ki je bilo vandalsko podrto			 

Vandelban- sprehajališče v Rogaški Slatini, ki je bilo vandalsko podrto

Danes imamo tako na eni strani kup napol podrtih ali že pozabljenih, podrtih vrhunskih arhitekturnih dosežkov, med njimi dragulje neoklasicizma.. stari hoteli, podrte vile in podobno, na drugi strani pa se zidajo povsem neinventivne, klišejske postmoderne kockaste stavbe z dekorativnimi računalniškimi vzorčki in vsi, ki se ukvarjamo z likovno umetnostjo vemo, da gre za zadnje odmeve najbolj klišejske-modernistične ekscesne arhitekture, ki že po normalni logiki nima danes več nobenega smisla.

In ena takih je načrtovana gradnja stolpa v dolini ob hribu, ki ima na vrhu razgledišče. Kdo pri zdravi pameti gre ob vznožju naravnega hriba gradit razgledni stolp?

Bi pomagalo, če bi to prevedel v »jezik« butalcev? Na primer: »Butalci pa so se odločili, da ne bodo več hodili gledati lep razgled na hrib, temveč si bodo ob vznožju hriba za velik denar postavili prav posebno razgledišče. In če bo dovolj denarja, bodo zazidali celo višjega od hriba… In od takrat prebivalci Butalske Slatine raje kot na hrib, gredo na stolp… in zato ponosno plačajo vstopnino…«

Vsak podjetnik pred nekim večjim projektom dobro premisli kaj je njegov primarni posel, katera proizvodna sredstva so tista, ki so najbolj donosna, koliko je smiselno, da se jih obnavlja ali jih je sploh smiselno zamenjati z novimi, ali se bi raje usmeril v kakšno drugo smer?

Tako se bi tudi Slatinčani morali vprašati: kaj je bilo tisto jedro, okrog katerega je nastalo to mesto, od kod so prihajali ljudje, ki so k nam prišli po zdravje, na počitek ali tudi druge dejavnosti, ki so povezane z slatinskimi drugimi poslovnimi dejavnostmi?

Ekonomsko gledano je to po mojem mnenju povsem neupravičen projekt- tak stolp morda privabi gosta enkrat, večkrat pa zelo težko, saj ne ponuja nič takega, kar bi omogočilo večkratne obiske.

Ni stvar »napredka«, da se ponavlja neka podobna forma, če je ta že vsaj na treh mestih v radiusu 50km od Rogaške: v Zrečah imajo stolp, Vinarium je prav tako relativno blizu, razgledni stolp je bil na Janini, a ga raje niso obnovili, razgledni stolp je na Boču… Ne bom raje govoril o tem, da so po ravninah Medžimurja in Madžarske prav tako vodni in razgledni stolpi. In en takih, zelo starih in zanimivih je v Brežicah…

Na sliki: vodni stolp v Siofoku na Madžarskem

Na facebooku so mi očitali, da sem zaplankan »Slovencelj«, ker ne vidim tega, kako se s tem odpira napredek. In tudi, da sem verjetno en od tistih, ki »samo kritizirajo«, sami pa niso naredili nič.

Če nekdo pride iz večjega mesta, kjer je polno visokih stavb, na odmor ali zdravljenje v neko idilično mestece z jedrom neoklasicistične arhitekture (ki je v Sloveniji zelo redka) in ujeto v naravne hribčke in gozdove štajerskega okolja, zakaj bi tak urbani gost želel gledati urbano arhitekturo, ki jo vidi vsakodnevno?

Sama oblika stolpa in komplikacije, ki jih prinese poleg še nadvoz pa je sploh povsem brez občutka zastavljena urbanistična poteza. "Zaplankanost" kaže kvečjemu nekdo, ki bi na vsak način rad naredil nekaj podobnega, kar je nekomu iz mesta vsakodnevna reč, dolgčas, da bi s tem pridobil nekaj tistega "meščanskega" in se ne bi več počutil tako odmaknjeno...

Zakaj bi nekdo stolp gledal v Slatini, če lahko to gleda doma v Berlinu, Beogradu, Bratislavi ali na Dunaju? V Rogaško pride zato, ker je tam drugače, ne pa zato, da bi tam imel slabe kopije istega, kar že ima doma..

Res mi je žal, da sploh mora priti do referenduma, ker nekatere ideje so že v začetni fazi pač slabe in se od daleč vidi, da nimajo nobene realne prihodnosti. Razen, če gre samo za prvo fazo in za zaslužke, ki gredo od tega, da se bo zidalo? Ta »poslovni model« je znan iz Ljubljane, kjer preko povezanih firm, delno vezanih na člane svojih družin elita dodobra ožame podizvajalce in včasih se zgodi, da podizvajalci, ki jih niso izplačali, delajo celo samomore.

V Rogaški Slatini obstaja vrh, ki ima prekrasno sprehajalno pot in ima tudi ime "Lep razgled" (Bellevue). In na tem krasnem razglednem vrhu je tudi izjemna vila, ki je tako rekoč na tem, da se bo sesula sama vase, tako je že uničena.

Ne razumem ljudi v Rogaški, da ne dajo pobude, da bi se take reči urejale in iz njih naredili projekti, ki bi imeli lahko multiplikativne ekonomske učinke tudi s kakšnimi dodatnimi turističnimi vsebinami. Enako v obupnem stanju je hotel Trst, čisto blizu je zapuščen bazen, ki ima naravno vodo praktično enako tisti, ki vre iz nedrja zemlje v Karlovih Varyh.. Res ne razumem logike, ki bi iz že zasnovanih osnov, polnih potencialov, vse to raje zavrgli in se šli nečesa, kar nima nobene vsebine. Kmalu bomo Slatinčani za vsako fotografijo, starejšo od 30let, lahko napisali: tule je pa tista stavba, ki je več ni...

No, ne bi rad zaključil s tem, bi pa vsekakor rad, da bi se Slatinčani raje kot za stolp odločili za to, da se denar nameni bolj smiselnim projektom.

 

Tukaj pa, za vsak slučaj tistim dvomljivcem, ki mislijo, da sem en od nergačev, pripenjam LINK na moje reference. Posebej še na to, da sem bil pobudnik in soustvarjalec hostla Celica, ki je postal 12 let po odprtju atrakcija, ki so jo v Lonley Planet izbrali za "the hippest hostel in the world".

Slike članka
Zadnje objave
Kolumna Jirija Kočica: Memetska kultura je past za misel
Delni prevod teksta »Smrt interneta«
Kolumna Adolfa Hudnika: V lasti ne boš imel ničesar in srečen boš
V sodnih dvoranah ubijajo nedolžne?
Telebani za telebane
Najbolj obiskano
1
Savlov nateg
2
Kolumna Lucije Šikovec Ušaj: Korona vlada
3
Jugoslavija -Kruta resnica o samoupravnem socializmu
4
Zločinski ideologi in vodje krvave revolucije na tleh Jugoslavije v besedi in sliki.  
5
Zločini Komunistične oblasti nad narodi Jugoslavije 2.del