Zdaj se predvaja
arrevija
Izberi seznam predvajanja:
Galerija slik
Zločini Komunistične oblasti nad narodi Jugoslavije 2.del     GM

»Fuzbal smo špilali na Celjskem britofi, na Celjskem britofi, na Celjskem britofi,
Žoga nam bila je mrtvaška glavica… Gola bila sta dva majhna grobeka… Tekmo je sodil najlepši okostnjak, v golu pa bil je njegov starejši brat. Tekmo je zafural njegov mlajši brat…«

 

( Jugoslovanska ljudska pesem ki temelji na resničnih dogodkih)

 

Še eden izmed večjih zločinov in kršitev osnovnih človekovih pravic s strani komunističnih oblastnikov je bilo samooklicanje za edino dovoljeno stranko v Jugoslaviji in posledično odvzem pravice do demokratičnih in svobodnih volitev na celotnem področju Jugoslavije. Komunistična partija (leta 1952 uradno preimenovana v Zvezo komunistov Jugoslavije), je bila edina dovoljena politična stranka, vse ostale, recimo SLS, pred vojno daleč najmočnejša stranka v Sloveniji pa so bile v Jugoslaviji prepovedane in so lahko delovale samo v tujini oziroma emigraciji. Uradno je bilo v Jugoslaviji dovoljeno ustanavljanje strank do leta 1965, ko komunistična oblast to prepove z zakonom, vendar je bil vsak poizkus ustanavljanja politične stranke po letu 1945 zatrt že v kali, vsak posameznik, ki se je izpostavil pa obtožen na smrt ali na dolgoletne zaporne kazni.

Sicer so obstajale volitve, vendar to niso bile svobodne, demokratične volitve, kot jih poznamo danes, temveč so potekale pod strogim nadzorom UDBE in partije. To so bile volitve s črno skrinjico. Prvič so se izvedle novembra 1945 leta. Na njih je nastopila le LJUDSKA FRONTA-Osvobodilna fronta. Številni volivci so bili že pred začetkom umaknjeni z volilnih seznamov, je pa res, da so prvič lahko glasovale tudi ženske.

Glasovanje je potekalo z gumijastimi kroglicami, ki jo je vsak volivec vrgel v škatlo. Bili sta dve škatli. Skrinjica OF in črna skrinjica, v katero so lahko vrgli kroglico, če se niso strinjali z komunistično listo.

Člani volilnih komisij, ki jih je seveda imenovala partija, so strogo nadzorovali volivce in volilne skrinjice, in če je bilo kroglic v črni skrinjico preveč, so jih enostavno stresli v skrinjico OF. Kasneje volivci sploh niso imeli več izbire, niti črne skrinjice. Poleg tega se na teh volitvah nikoli ni volilo neposrednih kandidatov za predsednike ali člane parlamenta, temveč samo delegate. Oblast je bila rezervirana izključno za najvišje rangirane komuniste. (1) Ta kršitev temeljnih človeških pravic tudi jasno dokazuje, da je v Jugoslaviji šlo preprosto za diktaturo in nikakršno demokracijo, kot radi z lažmi in zavajanji poudarjajo današnji zagovorniki te zločinske tvorbe.

Naslednji zločin, ki je v širši javnosti malo znan, je grajenje mest in mestnih četrti na povojnih grobiščih z namenom prikrivanja zločinov in povojnih pobojev. Pesmica, ki je zapisana v samem začetku tega eseja, je še kako resnična. Spoznanja in dognanja vodijo v groteskno, zastrašujoče spoznanje o zločinskosti in nečlovečnosti komunističnega sistema v Sloveniji. Kakšni ljudje se spomnijo na truplih in kosteh brezpravno pobitih ljudi zgraditi otroška igrišča, šole, vrtce in stanovanjske bloke? Kdo izda takšno gradbeno dovoljenje? Odgovor je preprost. Najbolj nizkotni osebki, brez kančka vesti in človečnosti. KOMUNISTI !

Vsekakor je več Slovenskih naselij in mest zgrajenih na truplih in kosteh. Od vseh pa najbolj izstopa Celje, ki je tudi dokaz, da je šlo pri tem projektu za načrtovano in hinavsko, nečloveško norčevanje iz pobitih ljudi.

Verjamem, da si je težko predstavljati, da se vsakodnevno sprehajate po kosteh in trohnečih truplih otrok, žena in moških, pobitih brez sojenja, ljudeh , ki so jim bile odvzete vse pravice in časti. Po truplih ljudi, ki so bili pobiti kot živali, brez dostojanstva in pravice do dostojnega pogreba. Pa vendar se vsakič, ko se sprehajate po Celju (v vseh mestnih četrtih, ki so zgrajena po letu 1960) sprehajate po največjem grobišču v Evropi. Večjem kot Kočevski Rog.

Med drugo svetovno vojno se je čez Celje raztezal štiri kilometre dolg »panzegraben«(proti tankovski jarek), in je sedaj označen z betonskim mejnikom, ki je točno na sredini tega jarka. V neposredni bližini tega mejnika se nahaja OŠ FRAN ROŠ, nasproti pa ŠKAPINOVA ulica s stanovanjskimi bloki. Mejnik je visok 3 metre in širok 2 metra.

V tem grabnu se nahaja med 23 in 25 tisoč pobitih civilistov in vojakov(predvsem Hrvatov). To grobišče je bilo evidentirano leta 1993 pod zaporedno številko 3 in se imenuje »Zgornja Hudinja-Nova vas«.

Zdaj tam stoji tudi križ. Gre za eno izmed prvih obeleženih grobišč v Celju. Nad to šolo je smrekov gozdiček - nasajen leta 1980, ko so šolo zgradili. Tam sta bili dve jami za dva protiletalska topa zračne obrambe. Tudi tisti dve jami so napolnili z mrliči. Na splošno je imel hrib Golovec veliko teh kapacitet, saj je bilo na njem izkopanih kar 36 protiletalskih strelskih jarkov - vse so napolnili s trupli, ki so jih potem teptali s konji, da bi jih več spravili v jarke.

Tako ima  Golovec 2000 mrtvih, saj so uporabili tudi del bunkerja, ki je pod Golovcem. Čez cesto je še eno svetovno znano grobišče: hala Golovec z gospodarskim razstaviščem (1500 pokopanih).

Stanovanjsko grobišče Lava Celje je večinoma prekrito z objekti, asfaltom, igrišči. Ima pa svoje šibke točke, primerne za sondiranje ali celo izkop.  Dva jarka (šicngrabna) sta se začela na zadnjem delu šole , potem sta tekla skoraj vzporedno, a sta se razhajala pod nekaj stopinjskim kotom. Eden je tekel skoraj ob šoli in poteka pod stolpnico Pucova 5, drugi pa čez travnik, ki je pred to šolo - in poteka pod otroškim vrtcem in gre naprej pod zaklonišče in blok Goriška 6-8.  Nadalje se jarka močno razideta in sta nekaj deset metrov narazen. Eden gre pod samopostrežbo, drugi pa vodi pod blok Iršičeva 4-6. Ta drugi gre potem pod garažno hišo in čez Sončni park (evidentirano grobišče št.14), potem pod OŠ IKE, čez Dečkovo cesto in pod parkiriščem Aero Komerciale - proti stadionu Kladivar in naprej.

Pravzaprav je celo Celje posejano z grobišči. Državna komisija je doslej evidentirala 29 množičnih grobišč na ožjem območju mestne občine Celje…

In sicer na naslednjih lokacijah: Območje spominskega parka Teharje, ki zajema odlagališče trdnih odpadkov in odpadne sadre Cinkarne Celje in zahodni del komunalnega odlagališča, Bežigrad-Gaje-Čret (celoten industrijski predel Celja - objekti Cinkarne, Emo, odstavni železniški tiri, itd), Mlinarjev Janez (trgovski objekt na Teharski cesti), Selce-razdelilna transformatorska postaja (med 2. in 3. daljnovodom), Mestno pokopališče Mirna pot (zraven pokopališča), Zgornja Hudinja-Nova vas (dve stanovanjski naselji, zaklonišče in hrib Golovec s sejmiščem - ter silosi, tovarna Žična, park osnovne šole Hudinja, itd), Košnica (grobišče, označeno s križem - zraven naselja privatnih hiš), Tumova ulica (kompletna ulica v Šmarjeti, naprej od Hudinje), Tudrež, Babno (umetno zamočvirjena melišča zraven naselja Lava), Socka, Zgornje selo: Trnovlje pri Socki, Čatrova hosta, Sončni park (travnik med stanovanjskima naseljema Lava in Dolgo polje - 200 Nemcev, postreljenih kot strelske tarče), Bezovica, Vojnik-pokopališče (ob zidu pokopališča in pod parkiriščem), Višnja vas, Šmarjeta-Hmezad (trgovski objekt), Slovenijales-Medlog (trgovski objekt), Medlog-Lipovškov travnik (blizu naselja Lava), Vojnik-hmeljišče, Vojnik pod gozdom, Lindek-pod gradom, Bukovje, Rakova steza-nad Stražo, Rakova steza-Stražica, Kozjek, Mestni park (Celjski mestni park ob Savinji), Na gričku-Petriček.

Iz Odloka o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev na območju občine Celje, ki ga je skupščina občine Celje sprejela 19.2.1993, je razvidno, da je bilo na območju celjske občine ugotovljenih 30 grobišč . Raziskuje pa se jih še kar nekaj. Najnovejše najdeno grobišče je športno letališče Levec pri Celju. (2) Najnovejša dognanja kažejo tudi na dejstvo, da je z temi zločinskimi poboji povezan tudi obisk Tita v Celju, daljnega leta 1945…(2)

Še eden izmed dokazov o zločinskih namenih komunističnega sistema je preganjanje miselnih, govornih in kulturnih deliktov. Jugoslavija je bila država »pretanjene in zelo učinkovite represije«

Preganjanje miselnih deliktov, zapiranje v samice, fizično nasilje nad političnimi zaporniki, mučenje z elektrošoki, požiganje knjig, preganjanje odvetnikov, obtoženih nasprotovanja komunističnemu režimu. Vse našteto je samo del vseh obtožb, povezanih s kršitvami človekovih pravic, ki jih je leta 1986 na Dunaju predstavil Helsinški odbor za človekove pravice. Večina medijev nam socializem nekdanje Jugoslavije še vedno prodaja kot “mehkejšo” verzijo izmed vseh, toda dejstva govorijo nasprotno:

Živeli smo v eni izmed najbolj tiranskih držav Evrope. Leta 1986  je bilo zaprtih od 1.100 do 1.300 političnih zapornikov. Večina zaradi tako imenovanih “verbalnih deliktov”. To je “več političnih zapornikov kot v Češkoslovaški, Madžarski in Poljski skupaj”.(3)

Tudi Jugoslovanska UDBA (uprava državne bezbednosti) ali po Slovensko Služba državne varnosti, ki je bila tajna policija po vzoru NKVD v Sovjetski zvezi ali Gestapa v Nemčiji, in tretji steber oblasti v Jugoslaviji dokazuje, da je v resnici šlo za diktatorsko državo.  Po končani vojni se leta 1946 formira UDBA, ki se deli na civilni del UDBA in vojaško obveščevalno službo imenovano KOS. Njene naloge so bile uničevanje notranjega sovražnika, prepoznavanje politično nekorektnih elementov in sankcioniranje le teh. Naloge so tudi obsegale nadzorovanje politične emigracije v tujini. V Jugoslaviji jim je zakon dajal skoraj neomejene pristojnosti, v tujini pa so delovali ilegalno. V tujini so opravili niz umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Šele po razpadu Jugoslavije pa so prišle na plano tudi druge aktivnosti, s katerimi se je ta služba ukvarjala.

Tako smo državljani najprej izvedeli, da UDBA svoje delovanje v tujini financira predvsem z tihotapljenjem cigaret in alkohola preko Italije, tihotapljenjem heroina in kokaina iz Afganistana in distribucijo le tega, šele nekje leta 1999 pa smo izvedeli za še en zločin, ki ga je ta tajna policija počela v imenu komunistične partije Jugoslavije in posledično tudi komunistične partije Slovenije.

Ker gre za resnično podel in brezsrčen zločin, ki pokaže vso podlost komunistične partije in ideologije, kateri so Jugoslovanski komunisti slepo sledili vse do svojega bridkega konca bi se bilo o tej temi potrebno razpisati na več straneh.

In sicer gre za krajo otrok iz porodnišnic po celi Jugoslaviji. Otroke so prodajali bogatim parom iz Zahodne Evrope in sicer po 10.000 DEM (Nemških mark) za enega otroka in 15.000 DEM za dvojčke.

Tako bi naj Udba v sodelovanju z predstavniki oblasti, s centri za socialno delo in osebjem v porodnišnicah ukradla kar med 6 in 10 tisoč otrok!! Vedno je šlo za isto zgodbo. Kupcem so povedali, da je mati 16 letna študentka, ki je zanosila, vendar si otroka ne želi, zato ga želi prodati. Z denarjem si bi poplačala študij ali izboljšala status. Resnica je seveda bila drugačna. Otroke so ukradli neposredno po rojstvu, staršem pa so trdili, da je bil otrok mrtvorojen. Predstavljajte si okrutnost državnega aparata, ki je sposoben take podlosti. Ta zgodba šele dobiva razsežnosti, kajti v Srbiji in na Hrvaškem potekajo intenzivne preiskave teh zločinov.

V Sloveniji seveda ne, ker bi s tem kompromitirali še tisti preostanek komunistične elite, ki se še vedno pase na zaslugah zločinov storjenih v socializmu. (4)

Udba je svoje lovke razširila praktično povsod. Večina novinarjev, politikov, duhovnikov, učiteljev, javnih delavcev, igralcev in celo članov znanih ansamblov je bilo med sodelavci Udbe. Nekateri so bili to prostovoljno, nekateri pa pod prisilo. Najbolj znan je primer GORANA BREGOVIĆA, (Bijelo Dugme), ki mu je kot nagrado za sodelovanje UDBA omogočala, da je v tujini kradel tuje pesmi, in jih v Jugoslaviji objavljal kot svoje, enako je veljalo za ZDRAVKA ČOLIĆA, ALENA ISLAMOVIĆA in MOMČILA BAJAGIČA -BAJAGO. Namen tega sodelovanja je bil preprost. Oblast je želela dodaten nadzor nad mladino s pomočjo rokenrola, in na tak način nadzorovati misli in dejanja socialistične mladine. Med igralci je znan primer BORISA KOBALA, ki je kradel italijanska dela, in jih predstavljal za svoja. (7)

Med znanimi sodelavci Udbe v Sloveniji so bili MITJA MERŠOL- novinar dela,  kodno ime »lingvist« prostovoljec, VENO  TAUFER- pesnik, kodno ime »Filozof« prostovoljec , ZMAGO JELINČIČ- poslanec , kodno ime »Padalec«, MARJAN BAUER, nekdanji urednik SLOVENSKIH NOVIC, SAMO BEVK poslanec SD v parlamentu-prostovoljec, aktiven pri čiščenju arhivov leta 1990 in 1991,  TONE FORNEZZI -TOF urednik Nedeljskega Dnevnika-prostovoljec, ZDENKO ROTER, svetovalec MILANA KUČANA, MANCA KOŠIR-PROFESORICA NA FDV, sodelavka RTV Slovenija-redna sodelavka SDV, MATJAŽ ZANOŠKAR-bivši poslanec Pozitivne Slovenije in Desusa, in ostali.(5)

Socialistična tajna policija je novačila tudi najhujše kriminalce s področja Jugoslavije. Tako je znan sodelavec UDBE bil tudi zloglasni poveljnik Srbskih prostovoljcev v vojnah na področju bivše Jugoslavije ŽELJKO ARŽNJATOVIĆ-ARKAN. V tujini je za UDBO opravljal umazane posle, kot so umori političnih emigrantov, ugrabitve le teh ali ustrahovanja. Za nagrado je po Evropi skupaj z ostalimi sodelavci vlamljal in ropal zlatarne , banke in draguljarne. Nakradeno blago je potem s pomočjo oblasti preprodajal v Jugoslaviji. in to ni bil osamljen primer. Na podlagi vseh zgoraj zapisanih dejstev gre sklepati da je šlo za prefinjeno združbo kriminalcev pod krinko socialističnega sistema, ki je pri vseh zločinih sodeloval in igral vidno vlogo. (4)

Zločinski sistem, ki je vladal v Jugoslaviji, se je skozi ves svoj čas vladanja zavedal, da grobo krši temeljne človeške pravice in prav zaradi tega je ob propadanju komunističnega sistema še enkrat kršil vse norme in uničeval arhivsko gradivo tajne komunistične policije UDBE.

Arhiv danes hrani 80.000 tekočih metrov celotnega arhivskega gradiva, od česar se le 403,2 tekočega metra gradiva v papirni obliki in na mikrofilmih nanaša na delovanje tajne službe prejšnjega režima.

Po navedbah arhivistov, zgodovinarjev in raziskovalcev naj bi bil večji del gradiva nekdanje tajne službe uničen, delno že leta 1967, delno pa v letih 1989 in 1990. Javno objavljene evidence arhiva kažejo, da je od 17.000 dosjejev nadzorovanih oseb v Sloveniji ter dosjejev uslužbencev, sodelavcev in virov SDV, ki so v veliki meri nastali v obdobju 1975-1990, danes ostalo ohranjenih le še 4000, kar pomeni, da manjkajo približno štiri petine dosjejev. Na uničenje arhivov SDV kažejo tudi poročila delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.(6)

Da je »laž nesmrtna duša komunizma« kažejo tudi dejanja komunistične oblasti ob tako imenovanem »spravnem« dogodku, Sveti maši v Kočevskem Rogu leta 1989.

Takrat so komunistični zločinci pod vodstvom Milana Kučana še enkrat več namerno zavajali Slovensko ljudstvo in se zlagali o mestu na katerem bi naj bilo grobišče po vojni pobitih Domobrancev. Šele leta 2019 se je izvedelo za pravo lokacijo tega zverinskega dejanja. Do takrat, celih 30 let, se je vsakoletna slovesnost izvajala na grobišču pobitih Srbskih Četnikov. Vsekakor gre še za enega v nizu zločinov, ki jih je komunistična oblast izvajala nad Slovenskim ljudstvom in ostalimi narodi Jugoslavije.


				Kučan in Stres- screenshot			Nekdanji predsednik Slovenije Kučan in nadškof Šuštar- screenshot

Po vsem zapisanem v prvem delu in v zgornjem eseju mora biti vsakemu še tako gorečemu podporniku komunističnega režima in represije v Jugoslaviji jasno, da je šlo za zločinski sistem, ki je namerno in sistematsko kršil vse osnovne človekove pravice, zapiral in pobijal brez sojenja, kradel otroke in jih prodajal, namerno širil droge po bivši državi in s tem povzročal odvisnost, izvajal teroristične napade po tujini in uničeval Slovensko in on kulturo ostalih okupiranih narodov na področju Jugoslavije.

  

 

Viri in povezave :

(1)    https://siol.net/novice/slovenija/to-so-bile-dirke-z-le-enim-konjem-356307

(2)   https://www.celje.info/splosno/dve-celjski-soli-na-povojnih-grobiscih/

(3)   https://nova24tv.si/slovenija/l-helsinski-odbor-za-clovekove-pravice-v-1986-v-jugoslaviji-zaradi-verbalnih-deliktov-vec-politicnih-zapornikov-kot-v-drzavah-varsavskega-pakta/

(4)   https://100posto.jutarnji.hr/news/je-li-10-tisuca-beba-ukradeno-kako-bi-ih-prodavali-posvojiteljima-muzu-su-rekli-da-plati-troskove-pokopa-ali-tijelo-djeteta-nitko-mu-nije-pokazao-iako-je-inzistirao

(5)   https://beta.publishwall.si/aktualno/post/146505/udba-med-nami-fotografije-vidnih-usluzbencev-udbe

(6)   https://www.rtvslo.si/slovenija/grilc-unicenje-arhivov-sdv-ja-prijavil-kriminalistom/331501

(7)   http://blog.b92.net/text/14051/Velika-zavera-u-YU-Rocku/

 

 

 

 

 

Slike članka
Zadnje objave
Kolumna Jirija Kočica: Memetska kultura je past za misel
Delni prevod teksta »Smrt interneta«
Kolumna Adolfa Hudnika: V lasti ne boš imel ničesar in srečen boš
V sodnih dvoranah ubijajo nedolžne?
Telebani za telebane
Najbolj obiskano
1
Savlov nateg
2
Zločinski ideologi in vodje krvave revolucije na tleh Jugoslavije v besedi in sliki.  
3
Kolumna Lucije Šikovec Ušaj: Korona vlada
4
Zločini Komunistične oblasti nad narodi Jugoslavije 2.del    
5
Telebani za telebane