Zdaj se predvaja
arrevija
Izberi seznam predvajanja:
Galerija slik
Kolumna Bojanke Štern: Koronavirus

Zoonoze so bolezni, ki se prenašajo iz živali na človeka. Zadnjih 30 let prevladujejo med novimi nalezljivimi boleznimi. Najpogostejši rezervoar so divje živali, a se pojavljajo tudi pri domačih živalih. 

 

Koronavirusne bolezni so vrsta zoonoz. Pod elektronskim mikroskopom imajo značilno posejane dele virusa - kronice, korone. V letih 2002 in 2003 je koronavirus SARS, sedanjemu 2019-nCoV podoben koronavirus, povzročil pandemijo SARS-a, hude bolezni dihal. Znanje, ki smo ga pridobili takrat, pride sedaj zelo prav. Sicer pa med nami kroži več koronavirusov, ki povzročajo le lažje bolezni, recimo navadni nahod. 

 

Koronavirus 2019-nCoV je povsem nov povzročitelj bolezni pri človeku; pred novembrom 2019 te bolezni sploh nismo poznali.

Čeprav dnevno dobivamo nove in nove informacije in čeprav se strokovnjaki z vsega sveta s tem virusom pospešeno ukvarjajo, je čas od prvega primera do danes izjemno kratek, zato se moramo sprijazniti s pridevniki: najverjetneje, mogoče ... ali preprosto - ne vemo še. 

 

Prve primere so povezali s tržnico divjih živali v Wuhanu, z netopirji in kačami. Kmalu se je pokazalo, da se virus prenaša tudi s človeka na človeka. Ker je virus povsem nov, je razumljivo, da je Kitajce zadel nepripravljene. Preden so ugotovili, da gre za novega povzročitelja bolezni, je bilo z njim okuženih že veliko število prebivalcev. Bolezen se kaže z vročino, kašljem, občutkom pomanjkanja zraka, lahko pljučnico. Ne vemo še, kolikšen odstotek ljudi spontano ozdravi (morda 80%)? Inkubacija (potek od okužbe do prvih znakov bolezni) je od 2 do 12 dni, v povprečju 7 dni. Varnostni interval je postavljen nekoliko višje, na 14 dni. To pomeni, da so ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij, 14 dni v karanteni.

 

Takoj se je zastavilo vprašanje, kako nevarna je okužba z 2019-nCoV, kako hitro se širi in na kakšne načine. Splošno znano je, da je verjetnost za zaplete največja pri kroničnih bolnikih, majhnih otrocih, ljudeh z motnjo odpornosti (lahko lastno, lahko zaradi kemoterapije), starostnikih. Vendar pa lahko oboli kdorkoli, četudi ne spada v katero od teh skupin.

Največ jih spontano ozdravi, nekateri morda niti ne vedo, da so prenašalci. Do danes, 3. 2. 2020, je v svetu zbolelo 17.300 ljudi, 362 jih je umrlo. Virus so potrdili v petindvajsetih državah. Okoli 60 milijonov ljudi je izoliranih v različnih kitajskih mestih. Podatki se zelo hitro, dnevno spreminjajo.

 

Zdravila zaenkrat nimamo: v tisku se sicer pojavljajo anekdotične informacije o uspehu kombinacij nekaterih zdravil, ki jih sicer uporabljamo v zdravljenju virusnih bolezni, vendar uspešnost ni potrjena. Trenutno je edino resno upanje razvoj cepiva, ne vemo pa, kdaj bo na voljo. Omenjajo obdobja od nekaj tednov do enega leta - prepozno, da bi z njim obvladali sedanji izbruh bolezni. Velja omeniti, da so Kitajci, ki imajo s hudimi koronavirusi (SARS, MERS) največ izkušenj, zelo hitro določili in za zagotovitev čim prejšnje izdelave cepiva posredovali znanstvenikom po vsem svetu celoten zapis genoma tega RNA-virusa.

Brezplačno (!) - zato v tem primeru teorije zarote res ne pridejo v poštev. Prav kitajsko brezplačno razkritje genoma 2019-nCoV je omogočilo, da se je sprožila masovna proizvodnja diagnostičnih testov in razvoj cepiv. 

 

V tisku je International Journal of Infectious Diseases , kjer bo objavljen strokovno recenziran članek kitajskih avtorjev, ki so izračunali Ro za 2019-nCoV. (Mimogrede - v tem času so številne svetovne založniške hiše “odklenile” sicer drage plačljive članke s to in podobno tematiko). Za tiste, ki primerjajo Ro različnih nalezljivih bolezni, je dobro, če vedo, kaj natančno te številke pomenijo. Ro je osnovno reprodukcijsko število, ki pove, koliko ljudi, ki niso bili cepljeni in nikoli prej niso imeli te bolezni, bo v povprečju dobilo bolezen od enega bolnika/prenašalca bolezni v vsem času, ko je le-ta kužen. Pove torej, kako nalezljiva je določena bolezen. Po njihovi oceni od enega bolnika bolezen, ki jo povzroča 2019-nCoV, dobi 2,24 do 3,58 ljudi. Število je visoko in vodi v eksponentno rast novih primerov bolezni v neprekuženi in neprecepljeni populaciji.

Zelo verjetno je, da se bo pojavila pandemija. Po drugi strani pa ustrezni ukrepi izolacije in preprečevanja širjenja bolezni to število morda lahko zmanjšajo pod 1, kar pomeni, da bi lahko tudi obvladali širjenje bolezni. 

 

Največja neznanka je, koliko okuženih ljudi bo umrlo. Čeprav so bile prve napovedi alarmantne in so se gibale okoli 2%, se to število vseeno manjša in se bo morda vendarle merilo v promilih, kar je primerljivo z gripo. V kolikor bodo preventivni ukrepi zatajili ali bodo premalo učinkoviti, pa je lahko skupno število obolelih in umrlih v pandemičnih razmerah vseeno visoko. A kot rečeno - ne vemo še.

 

Bolezen se zdaj širi s tesnimi kontakti med ljudmi (tesen kontakt = približno 1,5 m), kapljično, s kašljem ali smrkanjem obolele osebe. Kapljice lahko vstopajo skozi sluznico ust, nosu, oči ali pljuč, morda tudi preko sluznice prebavil. Načeloma so bolniki najbolj kužni, ko so tudi navzven najbolj bolni, vendar so poročali tudi o okužbi od osebe, ki ni kazala znakov bolezni.

 

Zdravstveno osebje načeloma ve, kako ravnati, kadar sumi, da gre za okužbo z 2019-nCoV. Bolnik kaže znake akutne okužbe dihal (kašelj, težko dihanje ali občutek pomanjkanja zraka), ima ali je imel vročino 38*C ali več in je znotraj 14 dni pred začetkom bolezni potoval po ali živel v območju s povečanim tveganjem za bolezen ali bil v tesnem stiku z bolnikom s potrjeno okužbo. Zdravstveno osebje uporabi predpisano osebno zaščitno opremo in za bolnikom ustrezno razkuži prostore in površine. Za diagnostično testiranje se uporablja bris nosno-žrelnega prostora, žrela, izmeček dihal in druge kužnine.

 

Za splošno zaščito pred okužbo velja:

 

1.        Umivanje rok z milom in vodo vsaj 20 sekund. Če tega nimamo, uporabimo dezinfekcijsko sredstvo  za roke z vsaj 60% koncentracijo alkohola.

2.         Ne dotikajmo se nosu, ust, oči z neumitimi rokami.

3.         Izogibajmo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljivih bolezni.

4.         Če smo bolni, ostanimo doma.

5.         Pokrijmo usta in nos pri kihanju in kašljanju s papirnatimi robčki, ki jih po uporabi zavrzimo med odpadke. Če to ni pri roki, kihamo ali kašljamo v rokav.

6.         Čistimo in razkužujmo površine, ki se jih pogosto dotikamo/-jo.

 

Ljudje, ki so se vrnili iz ogroženih območij v času zadnjih14 dni in so zboleli z vročino, kašljem ali težkim dihanjem naj:

 

Ø  takoj pokličejo zdravstveno službo in počakajo na nadaljnja navodila,

Ø  se samoizolirajo,

Ø  ne potujejo,

Ø  pri kihanju in kašljanju pokrijejo usta in nos z robčkom, ki ga zavržejo, ali z rokavom, če to ni pri roki,

Ø  si umijejo roke z milom in vodo (vsaj 20 sek) ali alkoholnim robčkom (vsaj 60% alk).

 

Preverjene informacije o nalezljivih boleznih dobimo s spletnih strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, angl. WHO), ameriškega Centers for Disease Control and Prevention (CDC), evropskega European Center for Disease Prevention and Control (ECDC), pri nas Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

 

V zvezi z ocenami tveganj nas spletna stran NIJZ preusmeri na spletno stran ECDC. Tam najdemo sledeče:

 

1.        Visoko tveganje za bolezen imajo ljudje, ki so obiskali ali živeli v provinci Hubei.

2.        Srednje visoko tveganje imajo ljudje iz drugih kitajskih provinc. Tveganje narašča.

3.        Obstaja srednja do visoka verjetnost za uvoz novih primerov bolezni v države EU.

4.        Verjetnost nadaljnjega omejenega širjenja med ljudmi v EU je zelo nizka ali nizka, če bo identifikacija primerov hitra in bodo izvedeni tudi vsi potrebni zdravstveni ukrepi.

5.        Nizka ali zelo nizka je verjetnost trajnega prenosa bolezni med ljudmi v EU, če bo identifikacija primerov hitra in bodo izvedeni tudi vsi potrebni zdravstveni ukrepi.

6.        Če bo detekcija primerov pozna, ukrepi pa neustrezni, je verjetnost širjenja bolezni med prebivalstvom velika.

 

Še nekaj o maskah, ker nas to vse zanima. Kirurške maske so predvsem namenjene temu, da kirurg ne okuži bolnika. Na Kitajskem je nošenje mask pogosto tudi v javnosti. Kadar gre za kapljični prenos bolezni, kirurška maska tip II R malo do zmerno zmanjšuje verjetnost okužbe, a le pri nizkem tveganju v okolju in pri zdravem posamezniku.

Je pa treba masko pravilno nadeti in sneti, pokriti usta in nos in si pred in po nameščanju umiti roke, sicer lahko mikrobe vnesemo v telo prav pri napačnem rokovanju z masko. Zaenkrat zunaj visoko ogroženih območij nošnja teh mask v vsakdanjem življenju ni priporočena.

 

S koronavirusom pa se lahko okužimo tudi z vdihavanjem zraka okoli kužnega bolnika, ki v območju tesnega stika vsebuje visoke koncentracije virusa. Koronavirus je tudi zelo majhen (0,12 mikrona) in prehaja skozi pore kirurške maske. V tem primeru kirurška maska ne zaščiti pred okužbo. Potrebna je N95 respirator maska. Ta je debelejša, a ljudje, ki se na zadeve spoznajo, trenutno tudi takšno masko za nas, ki nismo v neposrednem stiku s temi bolniki, odsvetujejo. Maske je težko namestiti in jih nositi dlje časa. Zdravstveni kader vadi nameščanje, kako naj jih pravilno namestijo okoli nosu, lic in brade, da virusi ne morejo skozi nezatesnjene robove. Že po pol ure lahko postane dihanje skozi takšno masko tudi zelo naporno.

 

Kako reagirati

 

Slovenija ima izdelane smernice in načrte ravnanja v primerih nizkega in visokega tveganje za nalezljive bolezni za: zdravstveno osebje, letališča, pristanišča, carino, policijo, vojsko, klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, mikrobiološke laboratorije ter javno-zdravstvene institucije in nekatera ministrstva. Ocene tveganja pripravlja koordinacijska skupina na NIJZ. Vse službe, ki prihajajo v stik s potniki, morajo poznati algoritem ravnanja glede na določeno stopnjo tveganja. Konkretne aktivnosti delavca v teh službah pa se pričnejo, kadar oseba kaže določene znake bolezni in prihaja iz ogroženih območij, sicer pa ne. Smernice so objavljene na spletnih straneh NIJZ.

 

Običajno SZO, CDC, ECDC in naš NIJZ posredujejo usklajena strokovna priporočila, vendar pa se v sedanjih razmerah različne države različno odločajo. Predvsem to velja za potovalne režime in uvedbo karantenskih ukrepov. Čeprav SZO zaprtje meja za potnike iz ogroženih območij še vedno šteje kot čezmeren ukrep, pa naj bi do danes osem držav popolnoma zaprlo meje za te potnike. Med njimi so ZDA, Avstralija, Nova Zelandija, Izrael ... številne pa take ukrepe napovedujejo. Države, ki so evakuirale svoje državljane z ogroženih območij, so uvedle tudi bodisi obvezno bodisi priporočeno 14-dnevno karanteno in obvezno testiranje.

 

Pri nas torej zaenkrat velja, da so službe na vstopnih točkah pozorne na znake bolezni in preverjanje potnikov, ki prihajajo iz ogroženih območij. Svetujejo, da potniki na Kitajsko pretehtajo pluse in minuse potovanja in se v zvezi s tem skrbno odločajo. Karantene potnikom iz Kitajske trenutno ne zahtevajo niti svetujejo, tudi kakšnega obveznega testiranja ne. Opozarjajo pa na znake bolezni in ravnanje v takem primeru. Ali so ta priporočila dovolj in ali je dovolj, da sledimo le vidno bolne, ne pa tudi navidezno zdravih, ki prihajajo iz ogroženih območij, pa bo pokazal čas.

 

Za lepo slovenščino je poskrbel jezični Martin :). Hvala!

Bojanka Štern je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ima licenco za področje splošne medicine in je specialistka javnega zdravja. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru je magistrirala s temo Poslovno-organizacijski vidiki kakovosti v zdravstvenem sistemu.

Slike članka
Zadnje objave
Pismo Slovencem
Kolumna Jirija Kočica: Memetska kultura je past za misel
Delni prevod teksta »Smrt interneta«
Kolumna Adolfa Hudnika: V lasti ne boš imel ničesar in srečen boš
V sodnih dvoranah ubijajo nedolžne?
Najbolj obiskano
1
2. TIR - slovenski Titanic
2
Kolumna Adolfa Hudnika: V lasti ne boš imel ničesar in srečen boš
3
Savlov nateg
4
Zločinski ideologi in vodje krvave revolucije na tleh Jugoslavije v besedi in sliki.  
5
Zločini Komunistične oblasti nad narodi Jugoslavije 2.del