Zdaj se predvaja
arrevija
Izberi seznam predvajanja:
Galerija slik
Kolumna Jirija Kočice: Nikoli ne bomo dosegli dna ) odstop Šarca (

Včeraj me je v službi dosegla vesela novica, da je padel Šarec. Se je sam vrgel v prazen bazen? Odstopil, stopil čez rob, stopíl se je z vlogo, za katero so ga najeli...
Ampak Bertoncelj ga je prehitel. On je odstopil že prej. Že pred "prej" pa mu je povedal, da bo odstopil, ker resen minister za finance in ne more izdajati bianco menic. Ampak Šarec je bil prepričan, da blefira, ker je sodil po sebi. Mislil je, da je dobro izbral ministre. In da so vsi taki kot on; bleferji, nezaposljivi lumpenproletarci ali vsaj kompletni oportunisti, ki ne bodo nikoli držali svoje besede. No, pa ga je tale Bertoncelj po slovenceljsko presenetil. »Pa što si zajeban ko Slovenac«, so nam rekli v Jugo armiji...
In je odstopil. Seveda je v taki situaciji več možnih rešitev.

Ampak, če pogledaš iz vidika nekoga, ki je vsako leto skoraj padel že na srednji šoli, je padec pač nekaj, kar ti olajša življenje. Sprosti ti lajf. Vse je bolj izi. Lahko še enkrat ponavljaš, če hočeš. Lahko greš delat po izpitih. Lahko preprosto zapustiš šolo in greš drugam...

In dodana vrednost je, da ko prideš v razred, v katerem si eno leto starejši od vseh drugih, so bejbe veliko bolj zainteresirane zate, ker si malo bolj izkušen. In ker si bolj baraba. Upaš si.
In lepa Nataša je vsekakor bila ena taka, bi rekel, če prebereš karkoli glede tistega zaslišanja. Vse je šlo narobe. In KNOVS je nekako stiskal obroč okrog našega igralskega genija. Slabo pomnjeni stavki od Drnovška, ki so v grlu Šarca izgubili tisto malo politične ostrine in intelektualnega mikronaboja, kolikor so jih imeli, če jih je izrekel Drnovšek, so zdaj bili nekako porazno prazni. Kot bi padal in ne bi nehal padati...

Ampak, če odstopim, si je mislil Šarec, bodo vsi govorili o tem. Lepa Nataška bo lahko imela službo naprej in nihče več mi ne bo težil glede nje pa tudi ne pregledoval njene zaposlitve. In še bo padala, saj bom jaz že "padel" in bodo govorili o meni, ne o tem, kako ona pada.

To je ta globinska logika, ki jo Šarec premore, ko analizira politične situacije.
Hkrati pa si je mislil: mi je kdaj že kazalo bolje pri Ninamediji in mojih srbskih prijateljih, ki so še za časa jugovojne vodili odnose z javnostmi za junake, ki so »padali s pesmama na ustnah?«, kot bi rekla še ena ljucka intelektualka, ki bo gotovo videla v tem mojem odstopu nekaj res poštenega in globoko etičnega.

Ne, nikoli mi ni šlo bolje. Prehitevam samega ĐejĐeja, zna se zgoditi, da bom na volitvah premočrtno zmagal. In upravičeno sestavil vlado iz vseh teh zgubic, ki danes okrog mene padajo v nezavest, ker bi »tako radi še naredili kaj dobrega za Slovenijo«... in dobili plačo, ki jo sicer ne bi, ker bi bili Mesec. Ali Kordiš...


Tako je mislil Šarec in je sklical tiskovko ter padel vlado...


No, in me je v službi dosegla ta novica. Pa sem na poti domov šel v trgovino in rekel prodajalki: »Je kaj novega?«
»Nič«, je naveličano rekla.
»Kaj pa odstop Šarca?«, sem malo provociral.
»Joj, pa res. A ste slišali, res... A ni čudno, da je odstopil zdaj, ko mu je tako dobro šlo?«
No, sem si mislil. To je zdaj prikaz sociobiološkega stanja stvari in hkrati najboljše možno izhodišče za antropološko analizo.

Ker moramo se zavedat, da je samo v tej mali trgovini vsaj šest takih prodajalk, ki jim je bil vrhunec filmske umetnosti verjetno Bar. In so, če so si želele poglobiti dan z glasbo, poslušale čisto resno Fredija Milerja. Moramo vedeti, da se njihovi vsakdanji pogovori o umetnosti sučejo okrog turške nanizanke in ko preidejo v območje kulture na splošno, se sprašujejo o tem, če so krajnske res boljše od bloških klobas...

Včasih, še pred povojnimi poboji, so v literaturi uporabljali besedo »brezdno«, ne »brezno«, kakor danes. Ker so to bili ljudje, ki so vedeli, da je v jeziku skrito veliko več, ko je to vidno na prvi pogled.

In so bili toliko izkušeni, da so vedeli nekaj, kar sem jaz šele pred kratkim dojel: da je vedno lahko slabše. Pa saj je dedek nekako podobno govoril, ampak nisem čisto dojel. Mislil sem, da pravi: lahko bi bilo še slabše v smislu: ah, saj je še dobro glede na to, kako je. Ampak ne! On je vedel, da nikoli ne bomo dosegli dna. Vedno bo lahko še slabše.

On je razumel, da je čez 600 morišč, po katerih vsakodnevno gazimo, garancija za neskončno brezdno, ki ga živimo. Da je to kot nek aksiom. Nikoli ne bomo dosegli dna.

Ko bodo volitve, bodo prišle tiste prodajalke. Zapustile bodo za hip svoje televizijske aparate in Kmetijo ter odšle na volišča. Spomnile se bodo hecnih trenutkov iz veselice, ko Šarec reče Baba je žaba in jih je njihov dec, že ves zasopel od šnopsa in polke, ščipnil za rit in obkrožile bodo njegovo ime. Ker: kdo govori bolj razumljivo od Marjana? NIHČE.
Slovenijo bodo še enkrat pognale v nov krogec padanja v globoko temo okrog neskončne gravitacije črne luknje neumnosti in mladi ne bodo mogli nikoli razumeti: zakaj se stari kregajo okrog tega, a je treba pobite pokopat al ne...
Ker ne bodo nikoli mogli razumet, kako so te stvari globinsko povezane... 

Slike članka
Zadnje objave
Pismo Slovencem
Kolumna Jirija Kočica: Memetska kultura je past za misel
Delni prevod teksta »Smrt interneta«
Kolumna Adolfa Hudnika: V lasti ne boš imel ničesar in srečen boš
V sodnih dvoranah ubijajo nedolžne?
Najbolj obiskano
1
Jugoslavija, 3.del:  »Industrijska revolucija« in obubožano kmetijstvo po socialistično.
2
Zločinski ideologi in vodje krvave revolucije na tleh Jugoslavije v besedi in sliki.  
3
Savlov nateg
4
Jugoslavija 1945-1980 RAJ NA ZEMLJI-za naivne- 1. del
5
Butalska Slatina?