Članek
ALTERNATIVNA RAZVOJNA STRATEGIJA SLOVENIJE
Objavljeno Oct 16, 2015

ALTERNATIVNA RAZVOJNA STRATEGIJA SLOVENIJE

GIBANJE ZLATA LIPA

Včasih največje ideje, ki kot slon poteptajo vse ostale, pridejo kot miš, ki šepeta v tvoje uho.

1. VIZIJA IN CILJI RAZVOJA SLOVENIJE

1.1. ZAKAJ ALTERNATIVNA RAZVOJNA STRATEGIJA SLOVENIJE

Človeštvo se ponovno nahaja na prelomnici. Zdi se, da te prelomnice prihajajo kar ena za drugo, brez daljših časovnih presledkov. Hitrost sprememb je takšna, da nam ne dovoli niti, da bi si dodobra oddahnili od borbe za boljše in srečnejše življenje celotne skupnosti, ko nas že čakajo nove pomembne odločitve.

Da bi bila situacija še bolj zapletena lahko ugotovimo, da skupnost slovenskih državljanov kljub mnogim pogumnim odločitvam v zadnjih 100-ih letih, še bolj tone v brezup in bedo večine populacije. Vsi ideali, za katere smo izpostavili ali žrtvovali tudi svoja življenja, so bili spretno zlorabljeni in zmanipulirani.

Kljub temu, da danes še zmeraj iz dokaj udobnih foteljev gledamo in kritiziramo vse, kar se dogaja okoli nas, pa je res skrajni čas, da izključno znotraj nas samih poiščemo spet tisto energijo in zalet, ki sta potrebna za aktivizem.

Če je preprost Človek včasih zagrabil za vile in kose, kasneje pa za puške in topove, je danes delovati na ta način brezupno. Kajti nasilje rodi nasilje in zgodovinska dejstva nam kažejo, da nam na ta način ne bo uspelo uveljaviti svojih temeljnih človeških pravic. Narodna modrost nam šepeta v uho, da moramo najprej v sebi ponovno aktivirati pozitivne človeške vrednote ter jih povezati med seboj. Moč pozitivnih misli je več stokrat močnejša kot je moč negativnih misli. Zato je vsa skrivnost osrediščena ne v borbi proti, ampak v vzporedni gradnji in pozitivnem vzgledu.

Alternativna razvojna strategija Slovenije, ki je pred vami, je plod preproste »kmečke logike« in izven-sistemskega razmišljanja. Samo na ta način je lahko ALTERNATIVNA, kajti vsak poizkus, ki skuša najti odgovore znotraj obstoječega družbeno-ekonomskega in socialnega sistema je skupek sistemskih floskul in intelektualnega mastrubiranja.

Poleg teoretičnih izhodišč ima Alternativna razvojna strategija Slovenije tudi akcijski značaj. Nič ni danes fiksno, zato je mnogo stvari še odprtih.

1.2. TEMELJNE PREDPOSTAVKE PRI OBLIKOVANJU RAZVOJNE STRATEGIJE SLOVENIJE – GIBANJE ZLATA LIPA

1.2.1. Temeljne človekove pravice

Slovenski državljani imamo pravico trditi, da so vsi posamezniki enaki in da so to svete in neodtujljive pravice. Primarna pravica od teh je pravica do življenja kot svobodno bitje na svojem rojstnem planetu, pravica do samoodločbe, samozadostnosti in ustvarjalnega izražanja, pravica do življenja brez zatiranja, in pravica, da skozi življenje dosegamo višji namen in višje cilje, ki smo si jih zadali.

1.2.2. Kriza vrednot

Ljubezen, iskrenost, spoštovanje, sočutje, srčnost, predanost, pogum, zaupanje, odgovornost, poštenost, marljivost, sodelovanje, … Vsak človek, ki je v sebi še ohranil bistvo človeškosti, si ob takšnih besedah ustvari svoj domišljijski svet, ki ga napoji z optimizmom in notranjim zadovoljstvom.

Vendar se v stiku z vsakdanom, v strahu za preživetjem in negotovosti pred bližnjo prihodnostjo, ta optimizem kaj hitro razblini in človek se ponovno naravna ravno nasprotno – negativno - v prepričanju, da je to edini način za preživetje v tej družbi.

Za le redkokaterega posameznika bi lahko rekli, da ima v sebi genetsko zasnovane negativne vrednote. Znanost dokazuje, da je okolje v katerem odraščamo in živimo izjemnega pomena za razvoj vrednostnega sistema in vedenja vsakega posameznika in družbe kot celote.

Zato snovalci tega gibanja za najbolj temeljno predpostavko za samoorganiziranje postavljamo KRIZO VREDNOT. Trdimo, da smo ljudje zmeraj v zgodovini človeštva znali stopiti skupaj in zgraditi preprosto vzporedno družbeno-ekonomsko in socialno okolje, temelječe na pozitivnih vrednotah in medčloveških odnosih.

V svetu obstaja nešteto bolj ali manj podobnih poizkusov, kot je tale. Zato ne vidimo razloga, zakaj tudi slovenski državljani ne bi poizkusili oblikovati takšno okolje.

1.2.3. Inštitucija denarja

Res je, da je za razvoj družbeno-ekonomskega in socialnega okolja, temelječega na pozitivnih vrednotah in medčloveških odnosih, potrebna skrb za telesno, duševno in finančno zdravje posameznika in celotne družbe.

Vendarle pa danes nič naših življenj ne usmerja bolj kot DENAR. Žal je v veliki meri od denarja odvisno tako naše telesno, kot tudi duševno zdravje, zato smo snovalci tega gibanja postavili kvaliteto denarja, ki ga uporabljamo, kot drugo najpomembnejšo predpostavko za samoorganiziranje slovenskega naroda.

Le redko kdo v današnji družbi zna povedati, kaj denar je in kako deluje. Žal se ljudem denarni sistem zdi zapleten in dolgočasen. Neskončni potoki finančnega žargona, združeni z zastrašujočo matematiko, hitro odvrnejo ljudi od poskusov, da bi stvar razumeli.

Dejstvo je, da je zapletenost finančnega oziroma denarnega sistema zgolj krinka. Njen namen je prikriti parazitsko strukturo, ki paralizira celotno družbo na način, ki ga človeštvo doslej še ni doživelo.

V svetu se ljudje na lokalnih ali nacionalnih ravneh različno samoorganizirajo na temeljih pravične izmenjave proizvodov in storitev. Takšnih bolj ali manj uspešnih ter legalnih poizkusov je v svetu več kot 4.000.

1.2.4. Samoorganiziranje slovenskega naroda ko zgodovinsko dejstvo

Slovenski narod je že četrtič v zadnjih 100-ih letih na prelomnici. Zgodovinska dejstva iz in po prvi svetovni vojni, drugi svetovni vojni in vojni za odcepitev od Jugoslavije kažejo, da smo v ključnih trenutkih sposobni premagati svoje strahove in negotovosti in se postaviti zase in za svoje družine.

Čas je, da ponovno obudimo to strast po bolj poštenem, pravičnem življenju, tokrat ne z orožjem in rušenjem sistema, ampak z legitimnim in legalnim samoorganiziranjem na vseh nivojih družbenega bivanja. To je naša pravica, ki nam je nihče ne more odreči.

Čeprav smo sami sebe velikokrat imenovali za hlapce drugim in za izdajalce, pa smo snovalci tega gibanja prepričani, da slovenski narod nosi v sebi ključne modrosti, ki privrejo na dan v najbolj odločilnih trenutkih. To so modrosti, ki so nas kljub zatiranju močnejših, ohranile kot narod do današnjega dne.

Ker nas je tako malo, ne bomo nikakor uspeli premakniti stvari v dobrobit našega naroda s silo, ampak s prefinjeno akcijo, ki ne bo v ničemer sovražna do nikogar in ničesar.

1.2.5. Majhnost – hitra odzivnost na spremembe

Slovenski narod je majhen narod v primerjavi z večino drugih evropskih narodov. To je v primeru samoorganizacije seveda velika prednost, saj je bistveno lažje povezati manj ljudi v celoto kot pa veliko.

Slovenija hvalabogu tudi nima velikih mestnih naselij, saj je parazitski sistem tam še toliko bolj učinkovit in dejaven. Takšna struktura pomeni tudi bistveno večje in enostavnejše možnosti za organiziranje najkvalitetnejše lokalne samooskrbe z različnimi energetskimi viri (voda, hrana, električna in toplotna energija, transport, delovna sila, itd.).

Lokalna samooskrba je krvni sistem majhne družbene skupnosti in za njegovo delovanje je potrebno pošteno, trajno in zaupanja vredno menjalno sredstvo.

Snovalci tega gibanja smo pripravili model delovanja družbeno-ekonomskega in socialnega sistema, ki bo vzpodbujal celostno povezovanje lokalnih skupnosti.

1.3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI ALTERNATIVNE RAZVOJNE STRATEGIJE SLOVENIJE

1.3.1. Individualnost in neinstitucionaliziranost

Gibanje Zlata lipa ni organizirano pod nobeno krovno organizacijo ali pravno-formalno institucijo. To pomeni, da za Gibanjem ne stoji nobena privatna niti družbena organizacija, ampak je njegov temelj svobodna volja ljudi po mreženju pozitivnih vrednot in medčloveških odnosov.

1.3.2. Avtorstvo modela je javna dobrina

Snovalci gibanja Zlata lipa si za svojo izvirno idejo ne prilaščamo nikakršnih materialnih uslug in v zvezi z avtorstvom nimamo nikakršnih finančnih zahtev. Gibanje je zato odprto za vsakega državljana Slovenije in nudi vsakemu iste pogoje za sodelovanje v izgradnji modela družbeno-ekonomske in socialno pravične družbe.

1.3.3. Pozitivna vsebinska usmerjenost

Gibanje Zlata lipa temelji na spoštovanju vsakega posameznika. Ker smo vsi ljudje danes na tak ali drugačen način vpeti v sistem in njegove inštitucije, namen Gibanja ni rušenje le-tega. Brez obstoječega družbeno-ekonomskega in socialnega sistema danes večina populacije ne bi preživela, zato bo Gibanje Zlata lipa gradila svoj model na temeljih legalnega in legitimnega sodelovanja in dodajanja vrednosti.

Če obstoječi sistem za uspešnost delovanja jemlje Bruto nacionalni dohodek prebivalstva, bomo mi za uspešnost delovanja gibanja Zlata lipa jemali Bruto nacionalno srečo in zadovoljstvo prebivalstva.

1.3.4. Možnosti rednega ali dodatnega zaslužka

Gibanje Zlata lipa ni samo konstrukt miselnega aktivizma, ampak je predvsem poizkus vzpostavitve vzporednega družbeno-ekonomskega in socialnega modela, od katerega bodo imeli pozitivne koristi vsi državljani Slovenije.

Zato bo aktivno sodelovanje pri izgradnji sistema v vseh svojih fazah omogočalo posameznikom, pa tudi podjetjem in družbenim ustanovam ustvarjanje pozitivnih telesnih, duševnih in finančnih učinkov.

1.4. STRATEŠKI CILJI RAZVOJA GIBANJA ZLATA LIPA

1.4.1. Bruto nacionalna sreča prebivalstva1 - izvirni pristop za izhod iz krize vrednot

Svet se danes premika v dve popolnoma nasprotujoči si smeri.

Na eni strani vlade in veliki poslovni sistemi nadaljujejo s promocijo globalizacije in utrjevanja korporativne moči. Bruto nacionalni proizvod (BDP) je v tem kontekstu osnovno merilo uspešnosti neke države. BDP resda meri obseg ekonomskih (gospodarskih in finančnih) aktivnosti, še zdaleč pa ne predstavlja resničnega ekonomskega, kaj šele družbenega razvoja.2 Je zavajujoč, vendar nujen instrument ekonomske politike ropanja večine svetovne populacije.

Vsaka ekonomska aktivnost namreč poveča BDP, tudi proizvodnja in prodaja orožja, zdravljenje vedno bolj obolelega prebivalstva, oskrba okupacijske vojske, prekomerno krčenje gozdov, ekološko sporna proizvodnja, itd.

Če torej posekate gozd, služijo lesno-predelovalna, transportna, trgovska in druga podjetja. Za BDP je to odlično. Kakšna pa je škoda za lokalno ali globalno okolje pa ekonometriste ne zanima.

Še huje je, da se BDP med državami po navadi primerja z obsegom ekonomije na posameznega prebivalca, zaradi česar se ne vidi resnična porazdelitev bogastva znotraj družbe.

Na drugi strani pa po ljudje po vsem svetu upirajo takšni politiki, zahtevajoč deregulacijo trgovine in financ ter pravično menjavo. Nekatere države poleg BDP že merijo tudi GPI (Genuine Progress Indicator) – Kazalnik resničnega razvoja (Avstrija, Švedska, Nemčija, Anglija in še nekatere), ki upošteva, koliko neka ekonomska dejavnost pripomore za skupno dobro in tudi kolikšno škodo morebiti predstavlja za družbo. S pomočjo GPI ugotavljajo stalen padec kvalitete življenja družbe v zadnjih 30 letih. Torej je resnični razvoj razvitih držav že dolgo negativen, oziroma kvaliteta življenja družbe se zmanjšuje. Razen seveda za majhne elite, ki si odrežejo daleč največji kos skupnega bogastva države in se s posledicami divje gospodarske rasti na okolje in na ljudi pač ne ukvarjajo.

Še korak naprej pa so naredili v – za mnoge nerazviti državi - Butanu. Majhna kraljevina, ukleščena med Indijo in Kitajsko, s 700.000 prebivalci, svoj razvoj meri z kazalnikom Bruto nacionalna sreča BNS (Gross National Happiness). Kraljevina, ki je po BDP-ju šele na 117. mestu na svetu, si je za ideal izbrala družbeno srečo, ohranitev okolja in uveljavitev (duhovnih) vrednot.


Po raziskavi University of Leicester pod naslovom Svetovni zemljevid sreče, je bil Butan leta 2006 najsrečnejša država v Aziji in osma najsrečnejša na svetu.
3 Butanci so torej precej srečni ljudje, mnogo bolj kot naši ekonomski in politični butalci, ki še vedno prisegajo na BDP kot edini kazalnik našega razvoja.


Koncept BNS temelji na predpostavki, da se človeška družba razvija takrat, kadar se prepletata in dopolnjujeta tako materialni kot duhovni razvoj, kar izhaja iz budistične tradicije. Štirje stebri takšnega razvoja so: promocija pravičnosti in trajnostnega družbeno-ekonomskega razvoja, zaščita in promocija kulturnih vrednot, zaščita naravnega okolja in vzpostavitev dobrega vladanja. Tako kot pri GNI gre za kombinacijo merjenja blaginje in sreče. Subjektivno zaznavanje blaginje je celo pomembnejše od preprostega računanja celotne proizvodnje in potrošnje.

V časih v katerih se nahajamo, se moramo končno odločiti kaj želimo? Ali
neprestan gospodarski razvoj, ki prinaša velikanske družbene in ekonomske razlike, uničeno okolje ter široko družbeno nezadovoljstvo ali splošno družbeno blaginjo, ki materialni razvoj, z upoštevanjem zmožnosti okolja, združuje z duhovnimi vrednotami kakršne so pravičnost, razumevanje in ljubezen drugih, zmernost, sočutje, solidarnost?

1.4.2. Zdravje slovenskih državljanov kot osnova Bruto nacionalne sreče –

telesno, duševno in finančno zdravje

Dobro telesno, duševno in finančno počutje so med seboj tesno povezani v pestri interakciji. Drug drugega namreč pogojujejo, zato jih ne smemo obravnavati ločeno. Telesno zdravje je v soodvisnosti z duševnim in finančnim zdravjem in obratno.

Ugotovitvi, da v današnjem svetu nič bolj ne usmerja naših življenj kot denar, bo redkokdo oporekal. Seveda je to daleč od družbe in življenja, ki bi si ga želeli živeti. Denar in njegova kvaliteta namreč sta tista, ki paralizirata celotno družbo. Prepričani smo, da bo družba prihodnosti res takšna, da splošno zdravje ljudi nikakor ne bo povezano s finančnim zdravjem, vendar je pot do tja še dolga.

Ker smo bolj realisti kot miselni aktivisti, smo prepričani, da bi kvaliteta denarja v ljudski menjavi dobrin lahko ključno vplivala na vse tri vrste zdravja in posledično tudi na Bruto nacionalno srečo.

Ključna strategija Gibanja Zlata lipa je torej s pomočjo mreženja pozitivnih človeških vrednot razvijati mehanizme za izboljšanje finančnega, telesnega in duševnega zdravja. Ti mehanizmi po tem modelu temeljijo na pravem, poštenem, blagovnem denarju kot osnovi za pošteno menjavo dobrin.

1.4.3. Družba brez denarja – Utopija ali realna možnost

1.4.4. Denar kot mehanizem za izboljšanje zdravstvenega stanja državljanov Slovenije

Ni merilo zdravja, da je človek prilagojen skrajno bolni družbi.

J. Krishnamurti

Vzroki za slabo zdravstveno stanje prebivalstva so zelo prepleteni (nezdrava prehrana, stres, onesnaževanje, vsesplošno pomanjkanje, …), vendarle pa smo snovalci gibanja Zlata lipa prepričani, da so v tem trenutku osnovni mehanizem, ki popolnoma blokira globalno družbo, valute, ki jih uporabljamo v medsebojni menjavi in kot hranilec vrednosti.

Večina ljudi, ki uporablja valute, sploh ne ve, kaj je to denar in kako nastaja, vendar smo si v svetu, kjer ima 1% ljudi v lasti 40% svetovnega bogastva, v svetu, kjer vsaki dan umre več kot 30.000 otrok zaradi revščine in bolezni, ki jih je možno preprečiti, in kjer 50% svetovnega prebivalstva živi od manj kot dveh dolarjev na dan, vsi na jasnem, da je nekaj zelo narobe.

Odkar obstaja družbena delitev dela, obstajata tudi dve zelo različni vrsti denarja, blagovni in kreditni denar. In tako je tudi danes.4

Ko vam bo razlikovanje med temi vrstama denarja jasno, boste veliko lažje razumeli povezave v denarnem gospodarstvu, ki so se vam do sedaj zdele izredno zapletene.

Večina strokovnjakov danes, ko govori o denarju, ima v mislih vedno le kreditni denar. Rekli vam bodo, da danes obstaja samo kreditni denar. Da zlato ni več denar. Ampak tega ne smete verjeti.

Blagovni in kreditni denar poznamo od začetkov človeške zgodovine in vedno bosta istočasno obstajali obe vrsti denarja. Že dejstvo, da skoraj vse centralne banke na svetu približno petino svojih deviznih rezerv hranijo v obliki blagovnega denarja, namreč zlata, preostanek pa v obliki kreditnega denarja, jasno kaže, da tudi danes obstajata obe vrsti denarja. Zmeda v glavnem nastane, ker ljudje vedno znova zamenjujejo predala kreditnega in blagovnega denarja.

1.4.4.1. Blagovni denar

Ko ne menjujemo več neposredno - v naturalijah, temveč kot menjalno sredstvo uporabljamo standardno blago kot je zlato - torej denar, postanemo pri menjavi neodvisni od časa in prostora. Nastajati začnejo trgovina, trgi in delitev dela. Kot menjalno sredstvo lahko služi katerokoli blago, najpomembneje pri izbiri je, da ga želi in sprejme čim več ljudi. Samo v takem primeru lahko blago postane pravi blagovni denar. To je zelo pomembno. Ljudi namreč ne moremo prisiliti, da bi si nekaj želeli.

Zlato je nepokvarljivo, redko, ni ga mogoče poljubno množiti, mogoče pa ga je poljubno deliti, je splošno znano ter sprejeto in kljub svoji majhni velikosti in teži predstavlja veliko vrednost, zato ga je lahko prenašati na velike razdalje.

Ko plačujemo z blagovnim denarjem, plačujemo s sredstvom, ki že obstaja. Menjalno sredstvo (npr. zlato) je že bilo proizvedeno in je na voljo. Eno blago namreč zamenjam za drugo blago. Odločilna pri tej menjavi je vrednost blaga, ki je menjalno sredstvo. Na neki način tiči v zlatu, ki ga predam, kajti zlato je najprej potrebno najti, izkopati in skovati v zlatnik ali ploščico. Torej je bilo potrebno najprej nekaj proizvesti, da se je s tem proizvodom lahko kaj menjalo oziroma plačalo. Menjava oziroma plačuje se torej z resničnim vrednostnim predmetom. Pri menjavi se torej izvede prenos lastništva nad določeno stvarjo oziroma predmetom.

Če se osredotočimo na pravni jezik, lahko rečemo, da gre pri blagovnem denarju za stvarno pravo, ki ureja odnose med ljudmi in stvarmi.

1.4.4.2. Kreditni denar

Pri kreditnem denarju je torej stvar popolnoma drugačna, saj zahajamo na področje obligacijskega prava, ki ureja odnose med ljudmi samimi. Kreditni denar namreč nastane z zadolžitvijo, pri kateri nekdo obljubi, da bo za določeno stvar ali storitev opravil določeno plačilo v prihodnosti. Ta obljuba se zabeleži v določenih oblikah, na primer z menico, zadolžnico, itd.

V gospodarstvu, ki temelji na delitvi dela, vedno poteka izmenjava storitve in plačila. Če do plačila ne pride takoj, kot pri blagovnem denarju, ampak je to obljubljeno za pozneje, nastane kreditno razmerje. Da na obljube o plačilu ne pozabimo, jih že od nekdaj na različne načine zapisujemo. Ker te zadolžnice lahko krožijo med ljudmi kot vrednostni predmet, torej služijo kot plačilno sredstvo, tudi v tem primeru govorimo o denarju.

Posebna lastnost kreditnega denarja je, da nastane iz nič in znova izgine v nič, v nasprotju z blagovnim denarjem v obliki zlata, ki najprej nastane z delom in nato večno kroži in nikoli ne izgine.

Kreditni denar torej obstaja, dokler obstaja dolg. To je za nadaljnje razumevanje izjemno pomembna ugotovitev. Ko je dolg poravnan, tudi kreditni denar neha obstajati.

Vsa teorija o denarju bi bila veliko jasnejša, če bi vedno strogo ločevali denar in kredit. Že izraza blagovni denar in kreditni denar sta popolnoma napačna. Obstaja denar (zlato) in kredit (zadolžnica-valuta). Če se torej vrnemo k našima predaloma stvarnega in obligacijskega prava, bi na prvi predal morali napisati denar in na drugi predal kredit.

Poleg te oblike kreditnega denarja, ki je že od nekdaj obstajala in bo vedno obstajala, se je na prelomu iz 17. v 18. stoletje razvila še ena, vendar zahrbtna oblika kreditnega denarja, ki je vzrok za vse nastale težave, s katerimi se danes ukvarjamo.

1.4.4.3. Kreditni denar brez kritja ali igralni denar

Kadar banka preprosto natisne denar in zanj nikoli ne opravi nobene storitve in ji tega tudi v prihodnosti ne bo potrebno storiti, govorimo o igralnem denarju ali kreditnem denarju brez kritja (fiducirani denar).

To se zgodi tako, da banka preprosto sebe razglasi za dolžnika in upnika hkrati (t.i. odkup terjatev z regresom). Na tak način denar iz nič ne ustvarja le ena sama banka, ampak celoten bančni sistem v sodelovanju s centralno banko, oziroma natančneje – centralna banka ga ustvarja, poslovne banke pa množijo.

Fiducirani oziroma kreditni denar brez kritja je danes edina oblika denarja v obtoku. Vsi eksperimenti s tem tipom denarja so se v preteklosti končali z globokimi gospodarskimi zlomi. Praviloma so po finančnih zlomih spet uvedli blagovni denar, ker so znova odkrili, da blaginje ni mogoče tiskati in da več denarja ne pomeni večje blaginje. Navsezadnje mora biti denar vedno povezan z resničnim blagom ali storitvijo in lahko nastane samo iz privarčevanega dohodka, tako da se odpovemo porabi. Obljuba o storitvi (plačilu) ne zadostuje. Obljubljeni kruh nas namreč ne bo nasitil.

Še en jasen znak za kreditni denar brez kritja je dejstvo, da točna vsebina dolga ni imenovana. Če v dolžniškem razmerju ni pojasnjeno, kaj dolžnik dolguje, je zadolžnica nična. V primeru kreditnega denarja s kritjem banka po 12 mesecih dolguje zlato. Pri današnjem kreditnem denarju brez kritja pa banka po 12 mesecih ne dolguje več zlata, ampak kreditni denar brez kritja. In kaj je ta denar? Seveda, nova, nična zadolžnica. Vsebina dolga ni več določena. Stare, nedoločene izjave o dolgu preprosto zamenjamo za nove, neopredeljene zadolžnice.

Če torej povzamemo: kreditni denar brez kritja prepoznamo po tem, da ne vsebuje konkretne vsebine dolga in da namen odplačati dolg s strani tistega, ki kreditni denar proizvaja, od samega začetka ne obstaja. Obstaja kvečjemu namen za novo zadolžitev.

1.4.4.4. Logični zaključek

Slovenija je z vstopom v evrsko območje izgubila velik del svoje suverenosti, zato naša življenja v veliki meri sploh niso več odvisna od nas samih. Transnacionalna valuta evro, ki jo v vsakdanjem življenju uporabljamo kot nadomestek in plačilo za naš prispevek k družbi, nas je oddaljila od lastnih korenin in nas pahnila med krdelo volkov v belih ovratnikih.

Če resnično želimo izboljšati kvaliteto naših življenj, bomo morali razumeti kaj denar je, kako nastaja in deluje. Sprejeti bomo morali zlato kot edini pravi in pošteni denar ter začeti graditi naše družbeno-ekonomske ter socialne aktivnosti na trdnih in poštenih osnovah.

1.4.5. Vzpostavitev lokalnih komplementarnih valut pokritih z zlatim denarjem

V svetu obstaja več kot 4.000 legalnih lokalnih komplementarnih valut, katerih namen je čim daljše kroženje denarja znotraj skupnosti in s tem ohranjanje kupne moči. Lokalne komplementarne valute namreč spodbujajo povezovanje lokalnega prebivalstva med seboj in večjo in aktivnejšo delitev in izmenjavo dobrin med seboj.

Vendarle se prav pri vseh poizkusih pojavlja en in isti problem, skozi katerega snovalci teh projektov ne vidijo. To je pokritost teh lokalnih valut z nacionalno ali transnacionalno valuto. Torej so te komplementarne valute pokrite (zavarovane) z nacionalnimi ali transnacionalnimi valutami, ki so ničvreden kos papirja, brez notranje vrednosti.

Razvoj lokalnih komplementarnih valut, ki bodo 100% pokrite v zlatu, je popolnoma unikaten razvojni projekt. Pozitivni družbeno-ekonomski in socialni učinki, ki jih povzroči uporaba pravega, poštenega denarja, multiplicirani z uporabo lokalnih komplementarnih valut bodo slovenskim državljanom prinesli blaginjo brez primere. Ta blaginja se ne bo merila v družbenem bruto produktu, ampak neizmerni bruto družbeni sreči v zadovoljstvo vseh.

1.4.6. Trajnostni razvoj Slovenije

Trajnostni razvoj družbe je oblika razvoja, ki zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj ob hkratnem varovanju okolja, torej vključuje okoljske, gospodarske in socialne vidike. Trajnostnega razvoja ni mogoče na noben način zagotoviti znotraj obstoječega družbeno-ekonomskega in socialnega sistema.

Gibanje Zlata lipa poganjajo tri osnovne ugotovitve:

  • Ekonomska: Glede na najrazličnejše in številne raziskave ter izkušnje v svetu, denar ostaja znotraj skupnosti in je njegova obtočna hitrost veliko večja, kar povečuje bogastvo in odpornost lokalnega gospodarstva.

  • Okoljska: Podpiranje lokalne potrošnje in proizvodnje zmanjšuje potrebe po transportu in s tem minimizira onesnaževanje okolja (izpusti, promet, hrup, itd.).

  • Socialna: S porabo denarja znotraj skupnosti (proizvodi in storitve) se gradijo dobri medsebojni odnosi. Prav tako s tem podpiramo dobrodelnost, nove načine za ustvarjanje delovnih mest, nove okoljske, logistične, športno-rekreacijske, kulturne, socialne, tehnološke, znanstvene, duhovne projekte.

Trajnostni razvoj Slovenije je potrebno definirati na popolnoma novih osnovah. Le-te so v principu nakazane v tem dokumentu. Vendarle pa se zavedamo, da bodo dobre ideje in zamisli o boljšem in srečnejšem življenju v naši skupnosti kar deževale, ko bomo začeli uresničevati razvojne prioritete eno za drugo.

2. PET RAZVOJNIH PRIORITET IN AKCIJSKI NAČRT GIBANJA ZLATA LIPA

2.1. PRVA RAZVOJNA PRIORITETA

Kopičenje zalog zlatega denarja med državljani Republike Slovenije

Brez denarja si današnje družbe ne moremo predstavljati. Vendarle pa so naša življenja danes takšna, kakršna so, predvsem zaradi denarnega sistema, ki ni v prid večini populacije, ampak manjšini, ki se na naš račun bogati preko mere zdravega razuma in okusa. Naša legitimna pravica je, da se samoorganiziramo in si ustvarimo pogoje za trgovanje, ki bodo temeljili na poštenih in zdravih osnovah.

Valutno zlato je kot edini pravi denar, ki obstaja že tisočletja, torej edina prava alternativa obstoječemu sistemu. Bistvo celotnega modela gibanja Zlata lipa je torej posedovanje dovolj velike količine valutnega zlata med prebivalci, da bi z njo lahko vzpostavili zdrav alternativni denarni sistem in posledično celotno družbeno-ekonomsko in socialno okolje, usmerjeno v spoštovanje življenja vsakega posameznika v naši družbi.

Model kopičenja zalog pravega, zlatega denarja, temelji na izbiri nemškega poslovnega partnerja (KARATBARS GmbH), ki v Sloveniji uspešno posluje s svojo podružnico že več kot 5 let in dobavlja izključno majhne apoene valutnega zlata (5g, 2,5g, 1g, 0,6g, 0,4g, 0,2g in 0,1g). Takšna ponudba omogoča prebivalstvu vseh socialnih razredov, da si zagotovijo vsaj nekaj pravega denarja za rezervo in zaščito pred besnenjem finančno-kriminalne oligarhije in finančno-podjetniških špekulantov.

Na razpolago imamo prvi slovenski pravi denar Zlata lipa v 1g apoenih čistega zlata, ki ima po normativih Londonske borze plemenitih kovin (LBMA) vse atribute valutnega zlata, zato ga je možno menjati v valuto v skoraj vseh državah na svetu.

Poleg tega, smo skupaj s podjetjem več let sestavljali pravičen sistem izplačevanja provizij tistim, ki bodo pomagali izgraditi infrastrukturo za delovanje gibanja ter s svojimi priporočili pripomogli k rasti zalog zlatih rezerv med prebivalstvom. To je seveda motivacija za vse tiste, ki potrebujejo dodatne vire zaslužka ali celo osnovni zaslužek, da si bodo lažje ustvarili svojo rezervo zlatega denarja.

Do sedaj je bilo v naši novejši zgodovini izkopanega toliko zlata, da vsakemu prebivalcu Zemlje pripada približno 8 gramov. Prepričani smo, da bi vsak slovenski državljan moral imeti v posesti vsaj to količino zlata. To bi pomenilo 8g x 2,000.000 ljudi= 16,000.000g zlata ali 16 ton. Tržna kapitalizacija takšne količine zlata bi po ceni za 1 g po Londonski borzi na dan 29. 8. 2015 znašala okoli 530 milijonov evrov ali neprimerno manjši znesek, kot smo v zadnjih letih prisiljeno porabili za dokapitalizacijo Ljubljanske banke ali NKBM ali kake druge banke. Slovenska centralna banka ima v tem trenutku 2,8 tone valutnega zlata v svojem premoženjskem portfelju.

Seveda bo za vzpostavitev preprostega legalnega trgovanja potrebnega manj zlatega denarja, vendarle pa trdimo, da je naša pravica, da si vsak slovenski državljan zagotovi delež zlatega denarja, ki mu pripada kot prebivalcu tega planeta.

2.2. DRUGA RAZVOJNA PRIORITETA

Vzpostavitev infrastrukture za delovanje gibanja

Za delovanje modela vzpostavitve vzporednega in komplementarne valute v Sloveniji, bo primerna infrastruktura ključnega pomena.

V prvi fazi razvoja gibanja Zlata lipa je najpomembneje, da v večjih mestih v Sloveniji organiziramo in odpremo menjalna mesta, kjer bo mogoče evre zamenjati za zlati denar in/ali ga zamenjati nazaj v evrsko valuto.

Problem menjave zlatega denarja nazaj v evrsko valuto tiči v višini malusa (odbitnega procenta, ki ga pri menjavi zaračunavajo podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo in odkupom plemenitih kovin in zlatarne. Razlika med nakupno in prodajno ceno lahko namreč znaša 30% in več).

Naša prioriteta je organizirati odkupna mesta na sledeč način:

  1. Nakupno in prodajno mesto je lahko vsak posameznik, ki poseduje nekaj valutnega zlata in/ali nekaj evrov in to na popolnoma legalen način.

Pri blagovnem denarju oziroma zlatem denarju zahajamo na področje stvarnega prava, ki ureja odnose med ljudmi in stvarmi. Zlato, ki je predmet menjave v tem primeru, je torej že proizvedeno in kupljeno blago, za katerega so bili odvedeni vsi davki, zato je menjava »na ulici« stvar pogajanj med strankami. Tovrstna menjava je torej popolnoma legalno dejanje, kot je legalno dejanje, če svoj mobitel, ki ga več ne želite in ste ga že plačali, nekomu prodate za evre.

»Na ulici« bodo malusi enaki nič.

  1. Nakupno-prodajna mesta kot franšizni partnerji podjetja KARATBARS International GmbH-podružnica Slovenija.

Vodilni iz podjetja KARATBARS International GmbH, ki so nam vsa štiri leta, odkar snujemo ta projekt, delamo na njem in čakamo na primeren trenutek za njegovo implementacijo, stali ob strani in skupaj razvijali celostno podporo strategiji, so s pomočjo pravnih in davčno-računovodskih strokovnjakov razvili sistem menjalnic K-Exchange, ki lahko preko pogodbenih dokumentov s podjetjem delujejo na področju Slovenije popolnoma zakonito.

V Sloveniji že obstaja nekaj menjalnih mest, ki so razvidna na spletni strani podjetja KARATBARS International (www.karatbars.com). Tudi na teh menjalnih mestih je koncept malusa pri menjavi zlata v evre stvar poslovne politike samih menjalnic, zato verjamemo, da bomo skupaj z njimi uspeli zagotoviti najbolj ugodne pogoje menjave.

  1. Odkup zlatega denarja pri pooblaščenih trgovcih s plemenitimi kovinami.

Zlati denar lahko v Sloveniji zamenjate nazaj v evre pri vseh pooblaščenih trgovcih s plemenitimi kovinami. Zlati denar, ki ga za kopičenje med prebivalstvom priporočamo v gibanju Zlata lipa, je denar najvišje kvalitete, ki vsebuje vse potrebne varnostne mehanizme, namenjene prepoznavi kvalitete in preprečevanju ponarejanja. Zlato v zlatem denarju je zlato turškega proizvajalca zlata, ki kotira na seznamu Londonske borze plemenitih kovin in nosi oznako »Good delivery«.

Potrebno je poudariti, da je odkup preko pooblaščenih trgovcev s plemenitimi kovinami precej neugoden, zaradi visokega malusa. Vendarle pa ni namen tega gibanja špekulativne narave, da bi danes zamenjali evre v zlato, ker boste špekulirali, da bo cena zlata v prihodnosti narastla. Namen tega gibanja je brezčasno kopičenje zlatega denarja z namenom trgovanja z njim v negotovih in kaotičnih družbeno-ekonomskih časih.

Vzpostavitev prodajno-odkupnih mest je samo del strategije razvoja infrastrukture. Infrastruktura je eden najpomembnejših elementov razvoja gibanja tudi v drugi fazi razvoja modela. V tem smislu bo v kratkem oblikovan dokument, ki bo pojasnjeval, kako snujemo povezovanje vseh 12 družbenih sektorjev v delovanje tega sistema. Nenazadnje je končni cilj tega gibanja vzpostavitev ljudskega, dopolnjujočega družbeno-ekonomskega in socialnega sistema, temelječega na pozitivnih medčloveških odnosih in vrednotah.

2.3. TRETJA RAZVOJNA PRIORITETA

Vzpostavitev preprostega plačilnega sistema z zlatim denarjem

Zaradi izjemne pestrosti zelo majhnih apoenov valutnega zlata v denarju nam je omogočeno, da preprost plačilni sistem začne delovati takoj. Odvija se lahko »na ulici«, saj preprosto menjavamo eno blago za drugo blago, torej smo na področju stvarnega prava, ki ureja odnose med ljudmi in stvarmi.

Malce bolj »zapleteno« postane, kadar vzpostavljamo plačilni sistem znotraj pravnega subjekta (podjetje, samostojni podjetnik, društvo, zadruga, itd.). Gre predvsem za davčno-računovodske evidence, ki jih je potrebno skrbno urediti in jih razumeti. Poudariti hočemo, da gre za popolnoma legalen in legitimen poizkus povezovanja ljudi na zdravih osnovah.

Snovalci tega gibanja trdimo, da je vsak pesimizem v zvez s plačevanjem z zlatim denarjem odveč. Dovolj je, da se spomnimo 30 let nazaj, v čas hiperinflacije v Jugoslaviji, ko smo v naših trgovinah imeli obešene dve vrsti cen, ene v jugoslovanskih dinarjih in druge v nemških markah, kljub temu, da nemška marka ni bila uradno priznano plačilno sredstvo.

Seveda je takšen sistem plačevanja z stvarnim predmetom zelo preprost način plačevanja in v času hitro razvijajoče informacijske tehnologije tudi precej neudoben način. Zato je Tretja razvojna prioriteta le vmesna faza, ki se bo nadalje razvijala v smeri vzpostavitve lokalnih valut kot denarnih nadomestkov za zlat denar, torej lokalnih valut s 100% kritjem v pravem denarju.

Prve tri razvojne prioritete so torej šele podlaga za izjemen trajnostni razvoj lokalnih skupnosti in s tem celotne države.

2.4. ČETRTA RAZVOJNA PRIORITETA

Vzpostavitev lokalnih komplementarnih valut pokritih z zlatim denarjem

Danes deluje v svetu več kot 4.000 bolj ali manj uspešnih lokalnih komplementarnih valut. Razlogov za »razcvet« lokalnih valut je več, ključnega pomena pa sta dva:

  1. Ljudje ne odobravajo več družbeno-ekonomskega sistema , ki daje privilegije brezčutnim in nečloveškim korporacijam nasproti lokalnim proizvajalcem. Takšna ekonomija ni ekološko naravnana niti naravnana k zdravju in dobremu počutju sočloveka.

  2. Ljudje več ne odobravajo denarnega sistema, ki deluje v korist manjšine proti večini, ki ni prijazen do brezposelnih, upokojenih, invalidov, mladih, itd.

Slovenija danes uporablja kot plačilno sredstvo transnacionalno valuto, kar ima za posledice katastrofalno družbeno-ekonomsko in socialno stanje. Ekonomska uspešnost lokalne in posledično tudi nacionalne ekonomije je v odgovoru na vprašanje, kako dolgo neka denarna valuta kroži znotraj skupnosti. Uspešnost lokalne ekonomije je v veliki meri odvisna od tega, kako dolgo nam uspe denarno vrednost zadržati znotraj lokalne skupnosti.

V smeri četrte razvojen prioritete bo izdanih več strokovnih člankov in dokumentov in k oblikovanju strategija razvoja komplementarnih lokalnih valut bomo v bližnji prihodnosti povabili več domačih in tujih strokovnjakov in organizacij, ki imajo izkušnje s tovrstnimi dejavnostmi.

Ker bodo naše lokalne valute edine na svetu, ki bodo imele 100% kritje v zlatu in bo torej naš model unikaten v svetu, bo razprava v tej smeri in iskanje najbolj optimalnih rešitev še potekalo.

2.5. PETA RAZVOJNA PRIORITETA

Trajnostni razvoj Slovenije

O trajnostnem razvoju je napisane mnogo poljudno-znanstvene literature in akcijskih načrtov. Vendarle pa le redkokateri dokument opozarja na to, da v okviru obstoječega družbeno-ekonomskega in socialnega sistema trajnostnega razvoja ni mogoče doseči.

Na prste ene roke lahko naštejemo globalna gibanja, ki iščejo rešitve za človeštvo z razmišljanjem, ki presega obstoječ družbeno-ekonomski in socialni red (Project Venus, Zeitgeist Movement, Thrive Movement, itd.). Vendar imajo ta gibanja globalni značaj in globalna družba v današnjem času resnično še ni sposobna sprejeti tako velikih in pomembnih odločitev.

Manjša skupnost, kot je skupnost slovenskih državljanov, mora za trajnostni razvoj torej poiskati svoje prednosti in slabosti ter opredeliti svoje priložnosti in nevarnosti, da bi lahko pripravili strategijo za trajnostni razvoj Slovenije. Znotraj vseh teh globalnih poizkusov za boljše in srečnejše življenje ljudi, je seveda mnogo pozitivnih vzpodbud in idej, ki jih lahko upoštevamo pri našem strateškem dokumentu, vendar velja za našo skupnost pripraviti unikaten akcijski načrt, ki bo upošteval dejstvo, da se je naša relativno majhna skupnost odločila za svojo pot delovanja, ki sicer ne obsoja in zanika obstoječega sistema, ampak se organizira na svoj človeški način, ki upošteva in neguje pozitivne medčloveške odnose in vrednote.

Ta dokument in akcijski načrt se bo začel kristalizirati, kakor hitro bomo slovenski državljani dojeli, da je spremembe možno doseči na zelo preprost in logičen način. Brez velikih besed in revolucij. Ko bomo skozi gibanje Zlata lipa skupaj gradili nove temelje naše družbe, boste zelo kmalu začeli k projektu pristopati posamezniki in organizacije, ki bodo k peti razvojni prioriteti, torej Trajnostnem razvoju Slovenije prispevali ključna znanja in spretnosti.

1 Za bolj podrobno razlago o Bruto nacionalni sreči in Ekonomiji delitve glej: Rok Kralj, Kako deliti dobrine; Svet za vse; Pravična delitev dobrin, Ekonomija delitve, itd.

2 http://www.albartlett.org/presentations/arithmetic_population_energy.html

4 Reinhard Deutsch, Zarota srebra, dr. Hans Böcker, Zlato osvobaja, Jürgen Müller, Generacija zlato, Michael Maloney, Guide to Invest in Gold and Silver.