Glasni NE (!) spreminjanju ljudi v umsko uspavane prestrašence !

OddajSas Vnv, dne 2021-02-23 ob 10:00:28

Glasni NE (!) spreminjanju ljudi v umsko uspavane prestrašence !

Objavljeno 23. 02. 2021

Uvod

Ljudje, izobraženi in misleči ljudje, Ljudje dela, integritete, etike, srčnosti, morale, poguma, čuječnosti, zdravega razuma in znanja, me sprašujejo: “Ali bomo živeli v SS oblastniških Butalah? Ali so TO vzorci za vsa prihodnja ravnanja – za spreminjanje ljudi v umsko uspavane prestrašence?

Odgovorim jim: Ne vem, kje in kako bomo živeli. Prepričano pa vem, da tega ne smemo dopustiti. Če se bo treba še naprej in še lep čas, ali celo dolgo časa bojevati, vztrajati, se braniti, pa v obrambi Ljudi, Človeka, Človečnosti, Svobode in Demokracije tudi kdaj napadati, brez orožja, seveda…, da ne bo treba dopuščati nedopustno in popuščati pred nedopustnim, tudi neodpustljivim, da ne bo treba – ker se ne sme – celo popustiti in dopustiti, trpeti, česar se ne sme dopustiti in trpeti, pri čemer se ne sme popustiti in ukloniti, če bo treba izbojevati, da ne bomo živeli tako in v takem svetu – bomo to pač počeli. Kot Ljudje. Kot Človek. Ker moramo. Da bomo do smrti lahko živeli.

Nadaljevanje

Dogajanje, ki sem ga zapisal in opisal poleti 2020 in je primer kategorično totalnega in celostno absolutnega ponižanja in poneumljenja Človeka in njegovega uma (tule: https://m.planet-lepote.com/dr-andraz-tersek-morda-je-lepo-in-zdravo-ce-si-nadenes-masko/ ) je dobilo novo, znova novo in novo nadgradnjo. Toliko jih je, da mora človek sproti beležiti: videno, opazovano in doživeto.

Na primer skupinico prijateljev, ki se ustavijo pred obratom za pripravo in prodajo hrane – take away hrane. V prostor vstopajo posamično. In z masko. Izstopajo iz prostora, posamično in z masko. Zunaj si masko snamejo. Potrpežljivo čakajo, zadnjega, petega prijatelja, čigar oči že meljejo slastno kulinarično specialiteto – pica burek. A eden izmed njih ne zdrži, popusti pred skušnjavo-in lakoto. Odpre vrečko, v roke vzame mesni burek in ugrizne… Z ugrizom postane prekrškar, delinkvent. Prodajalec ga nemudoma opozori, da bi sebi in mladeniču prihranil denar za globo. Mladenič ne pogoltne, izpljune. Počaka. Vrne se peti. Umaknejo se do roba parkirišča pred obratom. V roke vzamejo vsak svoj burek in ugriznejo. Prodajalec jih na vratih obrata opozori, da so spet v prekršku. Ker stojijo na parkirišču in zato jejo hrano pri obratu, kjer so jo kupili. Stopili so na pločnik. Niso bili več v prekršku.

Ali na primer enormno množico ljudi pri planinski koči v Tamarju. Koča je bila seveda zaprta. Gostinci niso bili pravočasno obveščeni, da smejo, kar jim je bilo rečeno, zapisano in zapovedano, da ne smejo, dokler tega ni storil minister, ki se je “vlekel iz blata“, dokler se ni odločil navidezno izvleči iz blata s tem, da gostincem pojasni, da so smeli, česar niso smeli, ko tega niso smeli, on pa je to storil.

Tako je bila enormna množica zbrana ob planinski koči, okrog koče in pri planinski koči, le da je pila in jedla, kar so ljudje prinesli s seboj. Bil sem vesel, ko sem jih videl in opazoval. Ker so bili veseli, več kot le dobro razpoloženi, nasmejani, zgovorni, glasni in družabni, pa sem se z rapoloženjem “okužil” tudi sam. A če bi bila koča odprta in bi ljudem nudila hrano in pijačo, bi bili vsi, zaposleni v koči in ljudje okrog koče, v prekršku. Ker tako zapoveduje oblast, podzakonski pravni predpisi oblasti in gumijasto upogljivi služabniki oblasti: policija, redarstvo in inšpketorat.

Razen…: če bi nekdo, nemara oni sami, gostinci, z barvnim sprejem, označili prostor, ki bi pomenil prostor okrog koče, zatorej del koče, planinskega doma, gostinske ponudbe in storitve – četudi podzakonski pravni predpisi, odloki, izrecno in neposredno ne naslavljajo gostinskih storitev (opa caka šaka bu šaka bam!!).

A ker je USODA vseh, ljudi in gostincev, odvisna od VOLJE uradnih oseb, niso želeli tvegati. In se niso odločili za samovoljno, četudi zdravo-razumsko odločitev, koliko s snegom prekritega prostora pred kočo/planinskim domom pomeni del koče/planinskega doma in storitvene dejavnosti, koliko prostora in kje, v kolikšni razdalji, pa predstavlja območje svobode.

Bil sem vesel: ob teku do planinske koče v Tamarju in nazaj, pod planiško Velikanko, sem videl in srečal več sto, bojda nekaj tisoč ljudi, ki – razen enega moškega – na svežem zraku, obsijanem s soncem, niso imeli obraza (nosu in ust) prekritega z masko. Ker na lokaciji ni bilo ne policije, ne redarjev, ne inšpektorjev, ne kategorično odstopljenega ministra, domnevam, da ljudje, ki so šli v nedeljo v Planico in Tamar, ne bodo “obtoženi” za okužbe v Domou za starejše občane v Šmarju pri Jelšah, Kamniku, Ljutomerju in drugje. Dopuščam pa možnost, da nas pomilovanja vredni pokveki od “prvega med enakimi” in “kategorično odstopljenega” presenetita. A ju čakam, kot lovec na preži, da to storita. Ubožca, jokajoče prestrašena (tudi, menda, ker “se jima grozi”, kar je grozno…) in klinično diagnosticirana (ker sta strokovno nezapletena klinična primera…)… A neuradno.

Samo razmišljam…: če bi se odločil, da izkusim neprivlačno in predvidljivo izkušenjo “soočenja” pred televizijskimi kamerami v času “kampanj”, bi to storil predvsem zato, da bi ju gledal v oči, opazoval govorico njunih obrazov in teles, poslušal zvok srčnega utripa in opazoval gibanje v bokih in kolenih… A se mi to ne zdi zanimivo, ker je predvidljivo. Čiščenje menjalnika na kolesu se mi zdi bolj vznemirljivo… Milimeter pretiranega ali preohlapnega zatega vijaka določa kakovost in užitek vožnje, v prvem primeru pa so metri in ure do potanskosti predvidljivega dogajanja suhoparno dolgočasje… Nočem se dolgočasiti. Ne še. Morda si premislim. Morda, ob glasnih krikih, vzdihljajih in hrepenečih željah ljudstva….Morda. Nikoli ne reci nikoli – je rekel tajni agent 007, james, Boind, James Bond… In ostali živ. In rešil svet – z levo roko. In lepotico v objemu. Uffa, to pa je motivacija… Posebej, če točno več, katero… Točno njo. In samo Njo…

Andraž, vrni se v realnost…

Tu sem…

Odločil sem se, da si bom kupil hlače, ki bodo ustrezale razširitvi mojega telesa med epidemijo. Razširitvi in okrepitvi, masovni. Odpravil sem se v trgovino, z oblačili. Najprej me je razveselila mladenka, ki ji je bil dodeljen privilegij odločanja, kdaj bo potencialna stranka (jaz, bil sem naslednji v vrsti in na vrsti) vstopil/a v prodajalno z oblačili. Bila je vljudna, spoštjiva. Bilo je očitno, da ji ni prijetno, a ni se zdelo, da “trpi.” Četudi je imela obraz prekrit z masko, se je zdela – simpatična, hm…., lepa…, posrečena. Z očmi sem analiziral stanje in dogajanje v trgovini. Res zelo obsežna površina. Nisem se analitično naprezal, da sem lahko opazil praznino v treh četrtinah prostora, deset oseb pa je tako rekoč nagneteno stalo v vrsti do blagajne. Vprašal sem, tako, za hec, če smem vstopiti in zapolniti tri četrtine prostora trgovine, sam, kjer ni bilo nikogar. Pooblaščenka mi je zelo vljudno in mirno odgovororila, da to žal ni mogoče, ker število oseb v vrsti pred blagajno že zapolnjuje število ljudi, ki smejo biti istočasno prisotne v trgovini. OK, ni problema. Pa sem počakal – da je gospa, prva v vrsti na blagajni, dokončala nakup.

Potem sem zavzel tri četrtine prostora v trgovini. Z očmi, s pogledom, sem analiziral okoliščine in dejstva. Bil sem sam, kraljeval sem trem četrtinam trgovine. Dojel sem, da bi lahko kihal, kašljal, si brisal pot z razstavljenimi predmeti/oblačili, jih božal in mečkal, premetaval in razvrščal, nalagal in zlagal… A tega nisem počel. Zgrabil sem prvi dve hlačni oblačili, ki sta po številki ustrezali mojemu predvidevanju. Na oko, približno, s polaganjem upanja v resnicoljubnost tehtnice. In sem stopil na konec vrste pred blagajno. Najhitrejši nakup v mojem življenju. Na pamet. Opazil sem, ker sem opazoval, da si drugi kupci in kupke vzamejo VELIKO več časa, četudi je pred trgovino – vrsta.

Doma sem ugotovil, da sem skoraj zadel središče tarče – kupil sem samo za eno številko prevelike hlače. A sem bil vesel: nakupovalno nujnost, raztegnjeno od aprila 2020 do februarja 2021, sem opravil v treh minutah. Hlač seveda nisem smel pomeriti, sem se pa smel dotakniti vseh ponujanih izdelkov. Pri tem nisem bil opazovan, nadziran. A tega nisem zlorabil in izrabil. In, kot rečeno, lahko bi si brisal pot in očistil nosni votlini v razobešene srajce, hlače, nogavice, spodnjice… in obleke, suknjiče in hlače, s ponujeno kravato. Nisem.

Ob izhodu iz nakupovalnega centra mi je nekdanji sošolec, ki me je prepoznal, četudi sem bil zamaskiran v poneumljenega bebca, pojasnil, da smem s hlačami oditi v toaletne prostore, ugotoviti, da velikost ni prava in se vrniti. Da lahko izgovorim besede “velikost ni prava, sem testiral doma, zamenjal bom…”, da smem pokazati račun, a tudi če ga nimam, to ni problem, ker tehnologija dela čudeže…, in vzeti hlače druge velikosti… Sem pa s tem hlače, ki sem jih odnesel iz trgovine, ob tem sem občutil žalost in slabost vesti, obsodil na karanteno – več dnevno. Hlač nisem želel obsoditi na takšno ponižanje tekstila, zato jih bom zadržal v posesti in oblasti – in oče, ker to zna, mojstrsko, jih bo lahko zožil, po potrebi pa kasneje spet razširil… Čudo, ti šivalni stroji, škarje in …

Čeprav so ljudje nosili maske, na socialni distanci, sem čutil njihove nasmeške pod masko. Bil sem vesel, ker sem čutil, da so bili nasmejani.

Butalcem in avtorju knjige s tem naslovom sem se zunaj, pod nebom, brez oblakov, na svobodi, opravičil: “oprostite nam, vašega ciničnega humorja nismo vzeli resno.”

Potem sem pregledal e-pošto. Kot običajno, pisanja s stavki, kot bi padli prosto z neba, z zaključkom “vnaprej hvala” in klicajem. Razen enega e-pisma. Nanj sem se odzval. Spisal sem, kot sledi;

Republika Slovenija

Ministrstvo za notranje zadeve

Policijska uprava XY

Ulica xy

Poštna številka xy, kraj xy

Opravilna številka ODLOČBE O PREKRŠKU: xy

Z dne: xy

Zadeva: PISNA NAPOVED VLOŽITVE ZAHTEVE ZA SODNO VARSTVO

Uvodoma

Spodaj podpisana xy, EMŠO xy, stanujoč na naslovu xy, sem obtožena storitve prekrška dne xy, ob 15h, v poslopju Supermarketa xy, naslov xy. V odločbi o prekršku se mi očita storitev prekrška po 39. členu ZNB, po Odloku, 2. člen, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 182/2020), ker naj bi »povzročila tveganje za širjenje nalezljive bolezni SARS-CoV-2 Covid-19“, s kaznijo 400 EUR.

Vlagateljica naslovne napovedi zatrjujem, da očitanega prekrška nisem storila.

Odločba o prekršku ne vsebuje niti enega samega stavka opisa očitanega prekrška in niti enega samega stavka obrazložitve, zakaj naj bi bil očitani prekršek storjen. Zato obtožbe, ne le očitka, za prekršek ne morem prerekati, lahko samo pojasnim dejstva in okoliščine dogodka, ki ga naslavlja naslovna odločba.

Vlagateljica zatrjujem, da je naslovna odločba očitno in kategorično nezakonita in protiustavna (2., 22. in 25. člen URS). Prav tako je v nasprotju s precedenčno sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 248/2002, sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 261/2020-18, ustaljeno sodno prakso v Republiki Sloveniji,[1] Komentarjem Ustave Republike Slovenije (M. Avbelj et al., Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana, 2019, komentar 22. člena URS, tč. 22-29 in komentar 25. člena URS, tč. 21, 34 in 35) ter precedenčnimi odločitvami in ustaljeno ustavnosodno prakso Ustavnega sodišča RS.[2]

Opis dejstev in okoliščin dogodka

Uvodoma poudarjam, kar sem poudarila tudi na kraju samem, na dan in ob uri, kot je navedeno zgoraj, da imam zdravniško potrdilo za nenošenje obrazne maske iz utemeljenih in resnih zdravstvenih razlogov. 

Sicer sem invalidsko upokojena.

Dne xy sem obiskala trgovino xy. Na obrazu (čez nos in usta) nisem nosila zaščitne maske. Na opozorilo trgovke, da na obrazu nimam maske, sem ji osebno pokazala zdravniško potrdilo za nenošenje maske, na katerem pa ni napisana diagnoza (gre za občutljivi osebni podatek, sicer pa imam trajno in kronično bolezen velikega pomanjkanja kisika in velikih težav z dihanjem). Trgovka me je, brez vednosti poslovodje, v imenu trgovine in samovoljno uradno prijavila policiji. To je storila kljub vpogledu v moje zdravniško potrdilo, mojemu osebnemu pojasnilu, zakaj ne nosim maske in kljub očitnemu dejstvu, da sem se v trgovini nahajala in gibala brez maske na način, ki je izrecno dovoljen s pravnimi predpisi, na katere se sklicuje odločba o prekršku: ves čas sem ohranjala socialno distanco do drugih ljudi, ki je znatno presegala razdaljo tri (3) metre.

Brez posredovanja policije in/ali inšpektorja me je trgovka prijavila policiji. Prejela sem odločbo o prekršku, z izrečeno kaznijo 400 EUR.

Kot invalidska upokojenka živim sama. V trgovino grem le po najnujnejše dobrine, dva do trikrat v mesecu. To storim v času, ko je v trgovini najmanj ljudi. Ob navedenem dnevu in uri so se v trgovini nahajale tri osebe, ves čas v razdalji najmanj 4 metre. S svojo prisotnostjo zato nisem nikogar ogrožala. Očitek, da »sem povzročila tveganje za širitev nevarne nalezljive bolezni« je skrajno žaljiv in ponižujoč.

Hkrati sem imela opravljeni test na Covid-19, z negativnim rezultatom.  Tudi to sem povedala trgovki/prodajalki.

Dogodek in odločba sta me šokirala, prestrašila, razžalila in mi povzročila zelo hude čustvene in psihične bolečine. Muko in trpljenje. Pomislila sem in še razmišljam, da raje naredim samomor in se rešim  vsega hudega, predvsem pa travmatičnih izkušenj, kot je tu opisana izkušnja, kot pa da plačam kazen za prekršek, ki ga nisem storila in z obtožbo o »povzročanju splošne nevarnosti«, ki je nisem nikoli povzročala ali povzročila. Prav nasprotno, storila sem in počnem vse, kar je v moji moči, da se tudi drugi ljudje na predpisani socialni distanci zaradi mene ne bi počutili neprijetno ali nelagodno. 

Tudi sicer mi moja finančna sredstva omogočajo le skromno preživetje. A na to se v tem zagovoru ne sklicujem, ker ničesar od očitane protipravnosti nisem storila.

Po tem travmatičnem dogodku me je postalo strah stopiti iz hiše. Nikamor več si ne upam. Edini izhod, ki ga vidim, je izhod, ki ga ponuja smrt. Obravnava se me kot zločinko. Več, očita se mi zločinskost – »povzročanje splošne nevarnosti za druge ljudi.« S tem ne morem živeti.

Če – kot se zdi – odločba o prekršku temelji izključno na pripovedi trgovke, gre za zelo grdo, nesramno, žaljivo in ponižujočo neresnico. Kategorična in podla neresnica je zatrjevati, da si kljub opozarjanju trgovk »nisem hotela nadeti maske.«

Dogodku v trgovini je prisostvovala priča, ki je bila v trgovini v tistem trenutku kot stranka. Trgovka je z mano komunicirala skrajno arogantno in ponižujoče. Čeprav je vpogledala v zdravniško potrdilo, videla mojo očitno invalidnost in slišala moje vljudno pojasnilo, tudi o negativnem testu, hkrati pa je videla, da sem ves čas na več kot le pravno zapovedani socialni distanci. Prav tako me policiji ni prijavila pravna oseba, ampak trgovka osebno, brez predhodnega posvetovanja z vodstvom trgovine. Poslovodja,  eden od poslovodnih oseb, g. xy, žal si gospodovega priimka nisem zapomnila, je izrecno zanikal, da je prijavo podala pravna oseba, ali njeni poslovodni organi ali osebe.  Prav tako nisem izvedela imena in priimka, niti poklicne oznake, uradne osebe-policista.

Na samem kraju, v trgovini, ni bilo ne policista ne inšpektorja. Prijavila naj bi me, osebno,  ga.  xy, državljanka xy, brez vednosti poslovodnih oseb.

Sklep

Vljudno predlagam, da prekrškovni organ ustavi postopek in prijavo zavrže kot očitno neutemeljeno in nezakonito.

Zoper trgovko ali pravno osebo ne nameravam sprožiti pravnega postopka in uporabiti razpoložljiva pravna sredstva. Želim samo, da se me ne obtožuje in obsoja po krivem, da se me ne žali in ne ponižuje. Navsezadnje gre za štiri od temeljnih človekovih in ustavnih pravic in svoboščin: pravica do osebnega dostojanstva, pravica do zaščite ugleda, časti in dobrega imena, pravica do zaščite pred žaljivim obdolževanjem in pravica do zaščite pred žaljenjem in poniževanjem. Pa tudi za pravico do spoštljivega in razumevajočega odnosa drugih ljudi do moje pravice do zdravja, zdravstvenih težav in svobode gibanja.

V primeru drugačne odločitve prekrškovnega organa, kot jo predlagam, me bo kot pooblaščenec v sodnem postopku zastopal izr. prof. dr. Andraž Teršek, ki s svojim skeniranim podpisom (kar je po pravnem redu ter po sodni in ustavnosodni praksi pravno veljaven podpis) soglaša s pooblastilom.

Podpis obeh, datum, kraj.

TO JE TA REALNOST. IN TE REALNOSTI NE SMEMO DOPUSTITI.

Over & Out.

[1] Dostopno na povezavi: http://www.pisrs.si/Pis.web/sodnaPraksaRSSearch?search=standard%20obrazlo%C5%BEenosti&filter=vrhovno&chosenFilters=visje&od=&do=&sortOrder= (22.1.2021)

[2] Dostopno na povezavi:  https://www.us-rs.si/odlocitve/?q=obrazlo%C5%BEitev+odlo%C4%8Dbe&df=&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=#show-decision-results (22.1.2021)

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Ni komentarjev
Sas Vnv
Sas Vnv
Objavil/a 2021-02-23 10:00:28 (pred 5 dnevi)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
VSAKO LETO CEPLJENJE DO KONCA ŽIVLJENJA ?
NEKAJ ZNANEGA ?
Univerzalni protistrup, ki ozdravi od raka do kovida - Znanost in zgodba o klorovem dioksidu ...
MOBBING: MASKE IN HITRI ANTIGENSKI TESTI, DISTANCA, OMEJITEV GIBANJA, ZMEDENA PRAVILA, NEJASNI ODLOKI, RAZLIČNA PRAVILA V RAZLIČNIH KRAJIH ENE DRŽAVE ...
Mlada medicinska sestra umrla zaradi krvavitve in otekanja možganov po drugem odmerku cepiva Pfizer's COVID-19
Cepivo, ne virus, povzroča občasno pomanjkanje osebja v bolnišnicah po vsej Franciji.
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj