Zakaj bi se obtoževali, se prepirali, v stilu »rekla, kazala«, ko pa imamo znanost, ki nas brez prepričevanja in vsiljevanja lahko »prepriča« v določena dejstva. Rabimo dejstva, rabimo dokaze, da lahko čim bolj objektivno ocenimo neko situacijo, da smo čim manj krivični do kogarkoli.

KDO NAM LAHKO NAJBOLJ POMAGA  v tej situaciji, ko se nepopolne, delne ali celo lažne informacije širijo hitreje, kot virus sam? Ali se lahko opiramo na vlado, na njene tiskovne predstavnike, na novinarje; ali oni res poročajo tako, da bi se mi lahko objektivno odločali.
Kdo mi? Saj vendar njihove informacije (še) ne služijo temu, da bi narod odločal o sebi, o svoji usodi? Tudi v tej situaciji? Ali je demokracija namenjena ljudstvu, ali je namenjena le vsake štiri leta izvoljenim strankam, ki potem izbirajo svoje ljudi. Saj mi niti do preferenčnega glasu še nismo prišli.

Kaj nam pove številka 5,576 umrlih letos za covidom (stanje 29.12.21)? Grozna cifra, a ne, še posebej, če stoji sama, brez primerjav s predlani, z zadnjim desetletjem. Brez razlikovanja, ali je šlo mogoče za osebe, ki so imele že cel kup bolezni, pa je bil covid le še zadnja usodna spremljevalka. Torej, ali so umrle zaradi covida, ali z njim. No, in zakaj se ne dela obdukcij? In zakaj se ne objavlja dovolj pregledno vseh informacij, koliko je letno umrlih v naši deželi zaradi različnih bolezni, kje je gripa, kje so naštete ostali vzroki smrti. Veliko jih umre zaradi starosti, ker je prišel čas, da odidejo. 

No, če dodamo še letno cifro okrog 23 000 umrlih vsako leto v Sloveniji, ima cifra 5,576 en drug pomen. Še vedno to ni številka, ki bi nam olajšala razumevanje, a je že bliže temu, kar bi naj vedeli.

Če bi zraven dali še številko, ki jo vsak dan objavi svetovni splet, da je globalno letos vseh umrlih za covidom 5,434,537     (stanje 29.12.21), skupno pa je lani umrlo 60 milijonov ljudi. Od tega je vseh umrlih samo zaradi onesnaženosti zraka sedem milijonov, da je letna številka umrlih v terorističnih napadih 25 000 ljudi po celem svetu, da jih letno po celem svetu umre samo zaradi sladkorne bolezni okrog dva milijona ljudi (skoraj za celo Slovenijo), da jih v prometnih nesrečah letno umre okrog milijon in pol ljudi....pa zaradi debelosti, pa zaradi samomorov...lahko nadaljujemo v nedogled. 

In če pomislimo, da v največji državi sveta, Kitajski, letno umre milijon ljudi zaradi onesnaženosti zraka, pa ni (bilo) razglašene nobene panike. Tudi za druge bolezni ne, ki letno daleč presegajo covidne cifre.

Čudno a ne? Seveda je treba razlikovati med nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi, toda saj gre vendar za to, da bi naj nam številčna transparentnost pomagala, da bi lahko stroka lažje iskala v pravi smeri.

Če bi imeli same znanstveno podprte podatke s pravimi številkami, vsako leto, mar ne bi imeli čisto drugačen pogled na svet bolezni, tako pri nas, kot tudi globalno?

Vsekakor. In katera je ta KRALJICA logične ZNANOSTI, ki to omogoča? Saj ste že uganili. STATISTIKA je posebna, dragocena, premalo cenjena znanost, ki se ukvarja s temi podatki in tako omogoča konec ugibanja, konec podtikanja, konec sprenevedanja.

Kako dobro bi nam dele še pravilno razložene statistike, saj je statistiko treba tudi pravilno interpretirati.
Zato moramo dati tej statistiki najprej priložnost, da bo lahko delovala brez pritiskov, brez groženj, ki jih doživljajo tisti, ki hočejo objavljati NEODVISNE, TA PRAVE PODATKE.  Ne jemljimo za samoumevno, da lahko pošteni znanstveniki (vseh vrst) delujejo pošteno, transparentno torej.

Tuji znanstveni raziskovalci so objavili (globalne) podatke o tem, kako nesamoumevno je to razkošje pravih podatkov.

Statistika so številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih(definicija SSKJ) in samo s podatki URADNE STATISTIČNE ZNANOST, ki je dostopna vsem, se šele lahko začnemo orientirati.

Omogočiti moramo statistični znanosti, da nam bo služila na pravi način. Kaj mislite, kam in kako bi ji dodelili to dovolj častno mesto, ki ji gre?

Kako bi jo zaščitili in kako bi od nje zahtevali podatke, ki nam bodo služili, da bomo opremljeni z verodostojnimi dokazi. Uradna statistika mora dobiti povsem novo mesto kot razlagalka, kot zbirateljica vseh nujnih dejstev, ki jih rabimo za razumevanje vseh pojavov, ki se jih lahko številčno spremlja.

Saj vendar želimo, da spoštujemo njihov trud, saj delajo za nas;
uradno statistično znanost mi vsi plačujemo, smo torej njeni naročniki in njeni uporabniki. Še posebej pa ji bomo hvaležni, ko nas bo ta imenitna znanost tudi naučila, kako jo na pravi način uporabljati, saj je to tudi njen osnovni namen.