Članek
Svetovni dan celiakije
Objavljeno May 18, 2017

17.5. je svetovni dan celiakije.

Kaj je celiakija?

Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo, lahko pa tudi katerikoli drug organ v človeškem telesu in je posledica imunske reakcije telesa na gluten

Kateri so simptomi celiakije?

Simptomi so odvisni od tega, ali se celiakija pojavlja na tipičen ali netipičen način. (vir)

Tipičen način pojavljanja celiakije je zlasti pogost pri otrocih, in sicer: napenjanje in bolečine v trebuhu, kronična driska, bruhanje, zaprtje, bledo, smrdljivo ali mastno blato, izgubljanje telesne teže, utrujenost, razdražljivost in težave z vedenjem.

Dolgoročni zapleti nediagnosticirane in nezdravljenje celiakije pri otrocih so: defekti sklenine pri stalnih zobeh, zapoznela rast in puberteta, nizka rast, neuspevanje, attention deficit hypearctivity disorder (ADHD)

Atipičen način pojavljanja celiakije pa je zlasti pogost pri odraslih, in sicer: nepojasnjena slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, utrujenost, bolečine v kosteh in sklepih, artritis, osteoporoza ali osteopenija (izguba kostne gostote), bolezni jeter in/ali žolča (transaminitis, mastna jetra, primarni scleroizirajoči cholangitis), depresija ali anksiozne motnje, periferalna nevropatija (šumenje v ušesu, zbadanje, mravljinčenje, otrplost, odrevenelost, bolečine v rokah ali nogah), epileptični napadi, migrene, težave z menstruacijo, neplodnost, ponavljajoča se nezmožnost donositi otroka (spontani splavi, itd.), afte v ustih, dermatitis hepetiformis (srbeči kožni izpuščaj), avtoimunske bolezni (hashimotov tiroiditis, bazedovka, sladkorna bolezen tipa 1, crohnova bolezen, sjorgenov sindrom,...), v najhujšem primeru pa rak tankega črevesa.

Pri nekaterih osebah pa se znaki celiakije sploh ne pojavijo, čeprav so resice v njihovem črevesu poškodovane značilno za celiakijo. Temu rečemo tiha celiakija in jo največkrat odkrijemo pri presejalnih testih, ki jih zdravniki naredijo pri najožjih sorodnikih oseb s celiakijo (tj. sorodnikov v prvem kolenu - staršev in otrok), včasih pa tudi bratov in sester. Tudi v navedenem primeru je po diagnozi celiakije nujna doživljenjska stroga dieta, kajti ne glede na to, da ni simptomov, gluten osebi enako škodi kot če bi simptome imela. Simptomi bi se lahko pojavili kadarkoli kasneje in bi bili lahko zelo resni.

Obstajajo pa tudi oblike celiakije, ki pa ne zahtevajo brezglutenske diete. To je tj. latentna celiakija, kjer so prisotna protitelesa v krvi, ni pa poškodb črevesnih resic in zgoraj navedenih simptomov.

Kako diagnosticiramo celiakijo?

Celiakijo diagnosticiramo na podlagi izvidov krvnih preiskav (za celiakijo značilna protitlesa: S-Ttg Iga, S-EMA), biopsije dvanajstnika (začetni del tankega črevesa) in genetskih testov. 1/3 ljudi ima gen, ki predispozicionira celiakijo, vendar pa zanjo zboli le 1 % prebivalstva. Vzrok za navedeno razliko je za zdaj še neznan.

Koliko ljudi ima celiakijo?

Celiakijo ima cca. 1 % prebivalstva po vsem svetu.

Kako zdravimo celiakijo?

Celiakijo zdravimo z vseživljenjsko strogo brezglutensko dieto. To pomeni, da v prehrani osebe s celiakijo ne sme biti glutena. Oseba s celiakijo se ne sme nikdar pregrešiti in použiti hrane, ki vsebuje gluten, saj ji to sproži reakcijo v črevesju, ki poškoduje črevesne resice, pa tudi drugim organom ne prizanese.

Kaj je gluten in kje se nahaja?

Gluten je beljakovina (protein), ki se nahaja v zrnju pšenice, rži, ječmena in njihovih zgodovinskih in križanih vrst: pire, tritikale, kamuta, enozrnice in drugih.

Gluten je tudi v vseh izdelkih, ki vsebujejo zgoraj navedene žitarice oz. polizdelke iz njih, saj se z mletjem, kuhanjem, pečenjem in drugimi oblikami obdelave ne izgubi oz. spremeni v za osebe s celiakijo manj škodljivo obliko. Prav tako gluten vsebujejo ekstrakti iz zgoraj navedenih žit, iz imen katerih bi lahko posameznik napačno sklepal, da jim je bil gluten odvzet, kot npr. pšenični škrob ali ječmenov slad. Pšenični škrob in ječmenov slad sta sicer sladkorja, vendar pa jima v procesu pridobivanja gluten ni odvzet v zadostni meri, zato ostane sestavni del le-teh.

Katera so brezglutenska živila?

Na trgu je veliko brezglutenskih nadomestkov živil iz žitaric, ki v svoji običajni obliki vsebujejo gluten: moka, kruh, pecivo, testenine, pice, sladkarije,...

Številni prehrambeni izdelki pa so že po naravi brez glutena. To so: neobdelano sadje, zelenjava, meso, mleko.

Na kaj mora biti oseba s celiakijo pozorna?

1) da res nikoli ne uživa izdelkov, ki vsebujejo glutenske žitarice (pšenico, rž, ječmen, piro, kamut, tritikalo, enozrnico) ter polizdelke in izdelke iz njih.

2) pozorno brati deklaracije vseh živil, ki jih nakupuje z namenom zaužitja, ker se v procesu proizvodnje v živila, ki so sicer po naravi brez glutena, pogosto doda glutenski polizdelek (npr. pšenični škrob v salamo, sladkarijo ipd, pšenična moka v omako, zmrznjeno špinačo, čokolado ipd, krušne drobtine v čevapčiče, zrezke, ipd., ječmenov slad v sladkarije ipd.

3) paziti na navzkrižno kontaminacijo živil z glutenom, kar pomeni, da mora pri pripravi v domači kuhinji uporabljati ločen pribor za glutenske in brezglutenske obroke, pri prehranjevanju v gostilni pa jesti le tam in to, kjer lahko zagotovijo pripravo obroka brez navzkrižne kontaminacije z glutenom (tvegano je npr. uživanje pomfrija, saj se največkrat cvre v istem olju kot se pečejo panirani zrezki, kar pa je za osebe s celiakijo neprimerno). Prav tako se mora podučiti, kateri proizvodi so zanje varni, kateri pa zaradi navzkrižne kontaminacije prepovedani.

4) se stalno izobraževati o možnih glutenskih pasteh pri nakupovanju živil ali uživanju hrane v gostilnah oz. restavracije, zaradi česar se jim priporoča včlanitev v društvo za celiakijo. Društva za celiakijo izvajajo tudi testiranje proizvodov (ki glede na deklaracijo ne bi smeli vsebovati glutena, a ga lahko vsebujejo v neznatnih količinah, nevarnih za osebe s celiakijo, zaradi navzkrižne kontaminacije v procesu proizvodnje) na gluten in s tem osebam s celiakijo olajšajo izbiro živil za njihovo prehrano.