Članek
Največji starogrški filozof in učenjak blatil gluhe
Objavljeno Jan 19, 2017

Aristotel je eden najbolj znanih filozofov antične Grčije. Živel je v letih 384 pr. n. št. - 322 pr. n. št. Utemelljil je številne discipline ali bistveno vplival nanje, tako na filozofijo znanja in znanosti, logiko, biologijo, fiziko, etiko, politično teorijo in teorijo poezije. Pomembno je prispeval k razvoju znanosti in znanstvenih dosežkov tistega časa. (vir)

Aristotel poniževal gluhe

Vendar pa ni bilo vse tako svetlo kot se slika v zvezi z Aristotlom. Do gluhih je bil Aristotel neizprosen - že pri svojih rosnih 20 letih je v enem svojih del trdil, da so gluhi rojeni nezmožni razmišljati in da so slepi bolj inteligentni od gluhih. Da pa teh trditev ne gre pripisati njegovi mladosti, priča dejstvo, da je Aristotel 11 let pozneje verjel: "Gluhi se ne morejo izobraziti. Brez sluha se ljudje ne morejo učiti. Tisti, ki se rodijo gluhi, postanejo brezčutni in nesposobni razmišljanja.".  (vir)

Antični Grki vse, ki niso mogli govoriti grško označili za barbare

Delno je navedeno mogoče pojasniti s tem, kakšna civilizacija je bila antična Grčija. Antični Grki so bili militantni, pogosto so se spopadali. Ko je prišlo do problematike gluhote, so bile stvari zelo zakomplicirane. Grki so videli svoj jezik kot perfektnega in kogarkoli, ki ga ni mogel govoriti, vključno z gluhimi in nemimi ljudmi označili za barbare. (vir)

Aristotel verjel, da je sluh najpomembnejši za razvoj inteligence

Aristotel je verjel, da je sluh najpomembnejše čutilo za razvoj inteligence ter da vid ni tako pomemben kot sluh, kar se tiče razvoja inteligence. (vir)

Danes vemo, da Aristotlove trditve niso točne

Danes vemo, da se otrok lahko uči tudi preko vidnega kanala, če mu je le znanje posredovano na pravi način - tj. pri gluhih v znakovnem jeziku. Takrat pa tega niso vedeli. Šele okrog 1500 (1820 let po Aristotlovi smrti) so spoznali, da so gluhi sposobni razmišljati. Prva šola za gluhe je bila ustanovljena šele leta 1755 v Nemčiji, prva šola za gluhe z znakovnim jezikom kot učnim jezikom pa leta 1760 v Franciji. (vir)