Danes je svetovni dan mladih. Starost, do katere se nekdo šteje za mladega, je odvisna od tega, kako je mladost definirana. Za mladinske projekte Evropske unije (mladinske izmenjave,...) je oseba mlada do 26. leta starosti. Za nekatere druge projekte pa do 30. oz. 35. leta starosti. Po srcu pa je lahko oseba mlada, če se počuti mlada, ne glede na to, koliko je stara.

Na mladih svet stoji

Na mladih svet stoji oz. naj bi stal. Mladi so najbolj kreativen in fleksibilen del družbe, ki največ prispevajo k družbenemu napredku. Dokler oseba nima otrok, družine, ipd., se lahko seli, zaposli, kjer hoče, ipd, zato so mladi lahko bolj ustvarjalni in več tvegajo kot starejši, ki že imajo otroke, družine oz. morajo že misliti na pokojnino in si tveganja ne morejo več privoščiti.

V Sloveniji so mladi odrinjeni na stranski tir

Toda kljub zgoraj napisanemu opažam, da so mladi vse prepogosto odrinjeni na stranski tir. Ne dobijo služb, brezposelni so tudi do 35. leta in še dlje. Vem za primer, ko oseba pri 35 letih nima dneva delovne dobe. Obstaja možnost tudi, da se oseba samozaposli, a v tem primeru je v Sloveniji izpostavljena velikemu slovenskemu problemu - plačilni nedisciplini. Podjetja za pošteno delo samozaposlenih ne plačajo, samozaposleni pa nimajo dovolj sredstev in znanja, da bi šli v tožbo in izvršbo. In začaran krog je sklenjen. S tem se izgubljajo potenciali mladih in možnosti, da bi mladi kaj prispevali k družbi. Izgubljajo se tudi znanja, ki so jih pridobili z z davkoplačevalskim denarjem, pa tudi zasebnim denarjem njihovih staršev, pa tudi njih samih financiranim izobraževanjem (od osnovne šole do fakultete), saj če znanja ne uporabljaš, gre v pozabo. To je res velika škoda! Nekdo opravi vse ravni šolanja do magisterija oz. 2. bolonjske stopnje z odličnim uspehom, nazadnje pa ne dobi zaposlitve oz. priložnosti, da svoje znanje pokaže.

Ekonomske težave mladih v Sloveniji

Zaradi nezaposlenosti se mladi v Sloveniji srečujejo z ekonomskimi težavami, kot so nezmožnost financiranja nakupa lastnega stanovanja ali plačevanja najemnine v najemniškem stanovanju (da o slabih razmerah, s katerimi se najemniki soočajo v najemniških stanovanjih, niti ne govorim). Zato so mnogi mladi doma, pri starših, kjer živijo na račun njihovih pokojnin. Nič ni narobe, če eden od sinov ali hčera ostane doma, zlasti, če je stanovanje oz. hiša dovolj veliko za še eno družino, ki jo lahko ta oseba ustvari, če prispeva k stroškom gospodinjstva. Ni pa ok, če živi na račun staršev. In to slednje je tisto, na kar opozarjajo strokovnjaki. Medtem ko je to, da več generacij živi skupaj v eni veliki hiši (ki jih je na našem podeželju ogromno), čisto ok, če le vsakdo prispeva k stroškom in delu v gospodinjstvu.

Izseljevanje mladih iz Slovenije

Zaradi nezavidljivega položaja mladih v Sloveniji se mladi iz Slovenije v zadnjem času vse bolj izseljujejo. Morda se je izselil tudi kdo, ki bi sicer ob delu onstran državne meje (na avstrijskem Koroškem, Štajerskem, Gradiščanskem, ali v italijanski Julijski krajini) ostal stalno prijavljen v Sloveniji, a ga je davčna politika Slovenije prepričala v izselitev. V Avstriji in Italiji je namreč na enak dohodek nižji davek kot v Sloveniji. Razen tega je zlasti na avstrijskem Koroškem mnogo lažje zgraditi hišo kot v Sloveniji - prej dobiš gradbeno dovoljenje, pa še ceneje je...

V Sloveniji ni prave politike do mladih

Naša država res nima prave politike do mladih. Po eni strani financira šolstvo, subvencionira vrtec, ipd., a ko mladi dopolnijo 26 let oz. še prej, če predčasno doštudirajo, pa so prepuščeni na milost in nemilost samim sebi. Nobene pomoči si ne morejo obetati, niti začasne. Mladim bi lahko npr. pomagali s subvencioniranjem stanarin (ne glede na dohodek - pomembno bi bilo le, da še ni lastnik stanovanja), davčnimi olajšavami, ipd. Potem tudi ni čudno, da je stanje v Sloveniji takšno kot pač je.