Članek
Zakaj je dobro, da je Slovenija v Evropski uniji?
Objavljeno Jul 04, 2016

Zakaj je dobro, da je Slovenija v Evropski uniji (EU)?

1) V EU imamo nadzor s strani uradništva v Bruslju

- Če tega nadzora ne bi bilo, bi bila korupcija v Sloveniji lahko veliko hujši problem, kot je. Raznorazne klike bi lahko že zdavnaj uničile vse slovensko gospodarstvo.

- Preko "pomoči" podjetjem v težavah bi že zdavnaj uničili vse slovensko gospodarstvo. "Pomoč" podjetjem v težavah se sliši lepo in populistično, a v resnici gre za to, da podjetja dobijo občutek, da se ni treba truditi za nič, saj bodo itak dobila denar, če bodo zabredla v težave. V EU to ni dovoljeno, saj lahko podjetje dobi državno pomoč le enkrat oz. največ vsakih 10 let. Če se podjetju ni treba truditi za nič, ni inovacij, ni vlaganja v proizvodnjo, ni novih, boljših izdelkov, ni razvoja. Podjetje lahko komot dela na strojih iz 50-ih let prejšnjega stoletja, saj ve, da bo vsako leto lahko od države dobilo pomoč. Država bi vsako leto za te pomoči rabila več in več denarja, odločevalci bi se pa spraševali, zakaj, saj problema ne bi hoteli videti. Kmalu bi bile razmere podobne tistim v Severni Koreji. Elan je bil v insolvenčnih postopkih že vsaj od osamosvojitve dalje in če ne bi imeli nadzora s strani Bruslja, bi država še zdaj dajala denar v Elanovo vrečo brez dna. Res je, da na Elanovih smučeh skače Peter Prevc - a skoraj nihče drug, ker očitno niso tržno zanimive. Elan je očitno povozil čas - razlog: beri zgornje stavke.

2) Skupna evropska valuta, ki je zelo stabilna in svetovno konvertibilna

Skupna evropska valuta nam omogoča, da lahko z istim denarjem plačujemo v številnih državah. Resda med njimi še ni Hrvaške, so pa na seznamu držav, kjer lahko plačujemo z evrom Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Španija, Portugalska, itd. Veliko valut držav, ki so v EU, a nimajo evra, je vsaj posredno vezanih na evro, tako da njihovi tečaji ne nihajo pretirano, kar zmanjšuje valutna tveganja. Tečaj HRK/EUR je tako že dolga leta blizu 7,4. Prav tako nimamo velike inflacije. Nekaterim se toži po časih Jugoslavije. Zanje imam vprašanje: Ali se spomnite hiperinflacije v Jugoslaviji? To je prvo, česar se spomnim iz tega časa (takrat sem bil še otrok in vem, da z nekim denarnim zneskom naslednji dan nisem mogel kupiti čokolade, ki sem jo prejšnji dan lahko kupil in to se je ponavljalo skoraj vsak dan). Evro je svetovna valuta, konvertibilna po vsem svetu, kar pa jugoslovanski dinar ni bil, slovenski tolar pa je bil v mnogo manjšem obsegu (morda si ga lahko zamenjal kje v sosednjih državah, a za visoko provizijo).

3) Prejemamo namenska razvojna sredstva iz proračuna EU, ki se morajo porabiti namensko za razvoj

Iz proračuna EU prejemamo namenska razvojna sredstva iz t.i. strukturnih skladov in kohezijskega sklada. S pomočjo teh sredstev smo zgradili na desetine kilometrov vodovodov, kanalizacijska omrežja, posodobili in zgradili nove ceste, zgradili kolesarske steze (npr. od Kranjske Gore do Rateč),... Če ne bi bili v EU, do navedenih sredstev ne bi bili upravičeni, tako da jih ne bi prejeli. Dvomim, da bi naša država sama v proračunu rezervirala sredstva za gradnjo navedenih infrastrukturnih objektov. Se še spomnite bencinskega tolarja? Namenjen naj bi bil izgradnji avtocestnega križa in je bil uveden v času, ko še nismo bili v EU. In kaj se je z njim zgodilo? Z njim se je financiralo vse kaj drugega kot gradnja avtocest. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) se je morala zaradi navedenega zelo zadolžiti, kredite pa bo odplačevala s pomočjo sredstev, zbranih iz cestnin (vinjete!) še vse do sredine 21. stoletja. Zakaj? Ker ni bilo nadzora nad porabo sredstev, ki bi jih izvajal kdo od zunaj (Bruselj npr. - glej 1. točko tega sestavka).

4) Ni carin med državami članicami EU

Med državami članicami EU, ki jih je zaenkrat še 28 (Brexit še ni dokončan), ni carin, kar pomeni, da so stroški pridobitev blaga iz drugih držav članic EU nižji kot so stroški pridobitev držav iz nečlanic EU (ob predpostavki enakih prodajnih cen,  transportnih stroškov ter drugih administrativnih ovir). To pomeni posledično boljše pogoje poslovanja tudi za slovenska podjetja, ki so v veliki meri vezana na poslovanje s tujino. Uvoz in izvoz predstavljata pomemben delež transakcij slovenskih podjetij. Zunanja trgovina je za Slovenijo pomembna zaradi njene majhnosti. Prav tako ni problemov, če gremo sami po nakupih v tujino - brez kakršnihkoli mejnih formalnosti in zapletov lahko blago pripeljemo iz drugega konca EU. Če izstopimo iz EU, bomo za naše zunanjetrgovinske partnerje, ki so večinoma v državah članicah EU (največ izvozimo v Nemčijo), manj konkurenčni. Posledično se bo znižal izvoz, s tem pa tudi BDP (katerega del je tudi izvoz). Podražil pa se bo uvoz tistih surovin, ki jih pri nas ni mogoče pridelati in jih moramo uvažati (npr. nafte). Prav tako ne bo več neomejenih nakupov prebivalstva v tujini, saj vas bodo na državni meji čakali policisti in cariniki in vas vprašali, kaj prevažate in če boste prekoračili carinsko dovoljeno vrednost, boste plačali carino in stroške carinskega postopka.

5. Z osebno izkaznico lahko potujemo po večini evropskih držav

Se še spomnite časov, ko smo za vsak prehod državne meje potrebovali potni list in morda celo vizum za kakšno bolj oddaljeno evropsko državo? Danes za večino evropskih držav (razen npr. Rusije, Belorusije, Ukrajine in Turčije) zadošča osebna izkaznica. Potovanja po Evropi so danes bistveno lažja in enostavnejša kot nekoč. Danes za potovanje v Berlin ali Barcelono zadošča osebna izkaznica in prevozno sredstvo (avtomobil ali vozovnica za javni prevoz), za pot v London pa še nekaj britanskih funtov (ki pa jih lahko brez problema kupiš tam, v Londonu, če le imaš evre pri sebi). Prav tako lahko koristiš evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja v vseh državah članicah EU in nekaterih državah nečlanicah, kar pomeni, da ni potrebno sklepati dodatnih zdravstvenih zavarovanj (razen, če se želiš zavarovati za kakšne bolj sofisticirane storitve).

6. Prost pretok delovne sile v EU

Danes lahko brez posebnih dovoljenj (tudi vizumov) greš delat v katerokoli državo članico EU. Največja ovira pa je jezik - v vsaki državi članici namreč govorijo drug jezik, zato v EU kar se pretoka delovne sile tiče, nikoli ne bo tako kot v ZDA, kjer v vseh 50-ih zveznih državah govorijo angleško.

7. V EU smo del družbe, ki ima svetovni ugled

V EU smo del družbe, ki ima svetovni ugled. Vse to prispeva k večjim možnostim razvoja za Slovenijo.

8. Zajamčeno je, da Slovenija ostane kolikortoliko demokratična država

V nobeni državi, ki je članica EU, ne sme zavladati diktatura ali avtokracija. Vse države, članice EU, morajo biti bolj ali manj demokratične, s svobodnimi in demokratičnimi volitvami in vsem, kar še sodi zraven. Da bi na vlado prišla kakšna skrajno leva stranka in izvedla socialistično revolucijo in uvedla enopartijski sistem, je za članico EU nesprejemljivo. Smiselno enako velja za skrajno desne stranke, vojaške hunte in druge oblike totalitarizmov. Torej tudi povratka k Jugoslaviji, dokler smo v EU, ne bo. Glede na nekatere dogodke v političnem vrhu ugotavljam, da obstaja možnost, da bi lahko bila demokracija v Sloveniji v nevarnosti.

9. Zajamčeno je spoštovanje človekovih pravic

Dokler smo v EU, moramo biti obvezno tudi članica Sveta Evrope, pod okriljem katerega deluje Evropsko sodišče za človekove pravice, ki bedi nad spoštovanjem človekovih pravic v državah članicah. Vsakdo, ki meni, da so mu kršene človekove pravice in je v svoji državi izčrpal vsa pravna sredstva, se lahko pritoži na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu.