Odvzem dečkov njuni babici in dedku s strani Centra za socialno delo Velenje na začetku letošnjega leta potem, ko jima je decembra 2015 oče umoril mater, je dobil novo nadaljevanje. Potem, ko je namreč Center za socialno delo dečka vzel iz vrtca in ju oddal v rejništvo, sta se namreč dedek in babica pritožila različnim organom.

Varuhinja človekovih pravic nepravilnosti ni našla

Varuhinja človekovih pravic je na začetku aprila 2016 odločila, da nepravilnosti v primeru odvzema dečkov ni bilo in da ni bilo nič nezakonitega. Center za socialno delo naj bi v celoti ravnal v korist otrok, kar pa je bilo zanjo ključno. (vir)  

Upravno sodišče RS našlo nepravilnosti

Upravno sodišče RS pa je te dni ugotovilo nepravilnosti v postopku odvzema dečkov in s tem pritrdilo tožbi babice navedenih dečkov. Upravno sodišče RS ni preverjalo koristi otrok, ampak pravilnost postopka odvzema otrok. Dečka kljub temu do nadaljnjega ostajata v rejništvu. (vir)

Kaj naj bi bilo narobe z babico in dedkom navedenih dečkov?

Šušljalo se je, da naj bi bili razlogi za odvzem dečkov babici in dedku v starosti in stanovanjskih razmerah babice in dedka (pristojni organi navedeno zanikajo (vir)), pa tudi v načinu vzgoje in v temu, da babica in dedek nista dovolila stikov dečkov z njunim očetom, ki je zaradi umora svoje žene (matere dečkov) v zaporu. (vir) Slednje bi celo mogel biti možen vzrok, saj je v medijih večkrat poudarjeno, da očetu roditeljska pravica ni bila odvzeta.

Ali je bil odvzem dečkov po mojem mnenju v njuno korist?

Po mojem mnenju odvzem dečkov babici in dedku in njuna oddaja v rejništvo ni bila v njuno korist. Zakaj?

Prvič, iz CSD Velenje so prišli ponju kar v vrtec in ju odpeljali, vsaj tako je razbrati iz medijev. Če otroka na navedeno nista bila opozorjena in pripravljena in o navedenem pravočasno obveščena, ju je lahko dogodek zelo travmatiziral - pretresel. Če je bilo nepričakovano, je lahko nanju učinkovalo enako kot ugrabitev.

Drugič, otroka sta želela živeti pri babici in dedku. In ker sta babico in dedka poznala in sta bila čustveno navezana nanju (navedeno se vidi po tem, da sta ju imela rada in da sta si želela živeti pri njima). Kar pomeni, da je odvzem dečkov dedku in babici povzročil pri njima takšno stanje, kot je v primeru izgube - žalovanje, nemoč, jezo. Nikjer v medijih nisem zasledil neposrednega odziva dečkov. Navedeno je le bilo, da se dečka po zagotovilih pristojnih služb (verjetno CSD Velenje) v rejništvu dobro počutita (vir), kar pa glede na dogajanje, ni nujno, da je res (lahko, da gre samo za obrambo CSD Velenje pred očitki). Bral pa sem, da lahko travme takšnih otrok pridejo na dan šele mnogo pozneje, saj tako mladi, kot so, še ne zmorejo izraziti vseh svojih občutkov, saj še ne vedo, kaj se dogaja.

Tretjič, če je verjeti navedbam v Tedniku z 25.4.2016, je CSD Velenje zahteval, da imata dečka stike z njunim očetom, ki je v zaporu. Tukaj se upravičeno sprašujem, kako je lahko v korist otrok (pa naj bosta to ta dva dečka ali pa kdorkoli drug), da ima stike z morilcem njihove matere? Po vsej logiki bi se otroci bali morilca njihove matere in torej stiki otrok z morilcem ne morejo biti v korist otrok. Že res, da je v določenih primerih smiselno, da imajo otroci stike s svojim očetom ali materjo, ki je v zaporu, vedar pa to drži predvsem za tista kazniva dejanja, ki nimajo zveze z varnostjo in življenjem otrok in njihovih staršev (npr. v primeru zlorabe uradnega položaja v instituciji, ki nima zveze z otroki ali oškodovanja upnikov). Če pa je oče zaprt zaradi družinskega nasilja ali pa umora, posilstva, pedofilije,... pa obiskovanje takšnega človeka v zaporu ne more biti v korist otroka.

Četrtič, dečka sta doživela travmo že decembra 2015, ko jima je oče umoril mater. Z odvzemom babici in dedku ju je CSD Velenje še dodatno travmatiziral. Nikjer tudi ni nobene navedbe, če sta dečka prejela ustrezno psihološko pomoč ob izgubi matere in pozneje ob odvzemu babici in dedku.