Članek
Vsako delo je častno
Objavljeno May 02, 2016

Kolikokrat ste že slišali koga reči: "Tega pa že ne bom delal! To je delo za (vstavi besedo)!"

V pogovorih z ljudmi pogosto slišim, kako jim je to in to delo pod častjo. Da si želijo opravljati delo visoko izobraženih ljudi, ne pa npr. biti zidar, pleskar, mizar, kovinostrugar, orodjar, šivilja (za šiviljska popravila npr.),...

Dvojna morala

Cenijo pa taisti ljudje rezultate del, ki jih opravijo ljudje z njim umazanimi, nečastnimi poklici:

  • nepremičnine (hiše, stanovanja, zidanice, prečudovite parke, ceste, poti, kolesarske steze,...
  • brezhibno pobeljeno stanovanje
  • pohištvo vseh vrst in oblik
  • avtomobile
  • elekktroniko (televizorje, računalnike)
  • kovinske izdelke vseh vrst (npr. ključavnice, ki jim varujejo premoženje pred kriminalci)
  • tekstilne izdelke,...

Iz slovenske literature veje prezir do "nečastnih" del

Če malo pogledamo našo literaturo, vidimo, da je že v njej zaslediti prezir do takšnih del.

Ivan Cankar je npr. v knjigi "Na klancu" pisal o Francki, ki je imela zaradi t.i. umazanih, nečastnih del (kmečka dela, rokodelska dela,...) raskave roke in umetniku, v katerega se je zaljubila, ki je imel lepe, čiste roke, in je zaradi raskavih rok ni maral. Nadalje je v Cankarjevih delih zaznati, da smo Slovenci za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. In vsa dela, ki smo jih tedaj Slovenci opravljali (kmečka dela, rokodelska dela, obrtniška dela,...) je posredno označil za hlapčevska.

Zakaj vsi študirajo?

Dela, ki so častna, so torej bila rezervirana za gospodo, dela, ki niso častna, pa za rajo, tj. Slovence.

Odpor do zgoraj navedenih del torej izvira iz naše hlapčevske mentalitete, češ da takšna dela opravljajo hlapci. Gospodje, kar želijo ljudje biti, pa delajo dela, ki so primerna njihovemu stanu - tj. dela za študirane npr. To delno pojasni tudi, zakaj toliko mladih študira, čeprav vidijo, da po koncu študija zanje ni delovnih mest. Jasno, da jih ni, ker gospodarstvo tolikšnega števila študiranih ne rabi - rabi pa poklice, za katere se izuči v poklicnih in tehniških srednjih šolah, kamor pa ne želi iti nihče več. Zakaj? Ker je to hlapčevsko!

In tako želijo študirati prav vsi in tudi drugi ljudje, ne samo jaz, se sprašujejo, zakaj toliko mladih študira. (vir)

Kaj je posledica tega, da vsi študirajo?

Ko pa doštudirajo, pa zato, ker ni služb za njihove "častne" poklice, opravljajo "nečastna" opravila - strežejo v gostilnah, hotelih, pomagajo pri delu v skladiščih, ipd. To pa je največja sramota - ljudje zapravijo dodatna leta, ko bi že lahko delali, samo zato, da nazadnje opravljajo delo, za katero bi bila dovolj tri leta srednje šole. Če pa takega dela po opravljenem študiju ne sprejmejo, so pa kvečjemu brezposelni na zavodih za zaposlovanje. Če pa gredo v tujino, pa tudi tam nimajo kaj boljših izgledov - službo sicer dobijo, a za "nečastna" dela, za katera se niso šolali in si jih niso želeli opravljati.

Egalitaristična mentaliteta

Iz zgoraj navedenega se vidi naša npr. tule - virstična mentaliteta, o kateri je pisal že g. Miha Mazzini (npr. tule - vir) Vsi bi radi bili enaki, izstopanje je greh.

Posledica: študirani so prisiljeni delati nečastna dela, ker častnih ni

Če oboje združim, to pomeni: opravljali bomo gosposka dela, ne hlapčevskih, vsi pa moramo biti enaki - torej gospodje. To pa za seboj prinese posledico: Ker so vsi gospodje, pod seboj nimajo nikogar, ki bi ga vodili. Nihče ne opravlja dela zanje. Torej so direktorji, gospodje,... brez delavstva. Potrebno je še poudariti, da so pri nas v Sloveniji vsa gosposka delovna mesta preko vez in poznanstev že oddana (tj. nepotizem, ki je pri nas izjemno razširjen). Ker pa gospod, direktor, brez delavstva ne moreš biti (razen če se sam podaš v delo), gosposka delovna mesta so pa že oddana preko nepotizma, dela zanje ni. Torej za vse te gospode obstajata le dve možnosti: ali ho kot gospod brezposeln prijavljen ali ne prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ali pa se bo zaposlil v kakšni firmi, kjer bo opravljal delo, ki ni gosposko.

Tisti študirani mladi, ki so se primorani zaradi pomanjkanja delovnih mest izseliti, pa so v tujini pripravljeni sprejeti dela, ki niso primerna njihovi izobrazbi: sobarice v hotelih, negovalke,... Kako to? Ker se zavedajo, da v tujini ne morejo biti gospodje.

Skratka, po domače povedano, leta življenja in milijoni evrov gredo zaradi napačne mentalitete v Sloveniji v nič.

V Nemčiji je vsako delo častno

Če prideš v Nemčijo, takšne delitve ni. V Nemčiji je vsako delo častno, ne glede na to, kakšne vrste je. Pomembno je le, da je kvalitetno opravljeno. In vsakdo, ki delo opravlja kvalitetno, natančno, pravočasno, vestno,... je v Nemčiji cenjen in spoštovan, ne glede na stopnjo izobrazbe in vrsto dela, ki ga opravlja.