Navijači Olimpije in Maribora smo seveda z nestrpnostjo čakali na prvi veliki slovenski derbi.

 

Po neprepričljivih predstavah obeh moštev v prejšnjih kolih prvenstva in na mednarodnem prizorišču (predvsem Olimpije) nekako nismo vedeli kaj lahko pričakujemo.

 

Odprte so bile vse možnosti. Od visoke zmage enega ali drugega moštva, do minimalne zmage enega izmed moštev ali pa neodločenega rezultata.

 

No na koncu smo lahko zadovoljni vsi.

 

Mogoče malo manj mariborski navijači, ki zdaj za neuspeh krivijo sodniško peterico iz Kranja.

 

Sam sem bil prisoten na Ljudskem vrtu in vzdušje je bilo zelo glasno.

 

O navijačih bom napisal nekaj besed na koncu, zdaj pa se malo posvetim igralcem obeh moštev oziroma videnje kavč komentatorja.

 

 

Na začetku je bilo bolj neko otipavanje nasprotnika. Mariborčani so imeli pobudo, igralci Olimpije pa so se branili.

 

Sledil je prvi vrhunec srečanja v 18. Minuti srečanja in gol Novakovića, ki je po predložku Janže samo podstavil nogo in žoga je pristala v mreži Olimpije.

 

Veliko navdušenje mariborskih navijačev, na žalost pa so viole zopet prižigali in metali bakle na igrišče.

 

Nedopustno.

 

Novi vrhunec je sledil v 33. minuti, po podaji s kota, je nogometaš Maribora Rodrigo Defendi streljal na gol in žoga je letela proti golu. Nogometaši Maribora so že dvignili roke, ob proslavljanju gola, ko je sodnik pokazal, da gola ni. Za to, da spremlja ali žoga konča v golu ali ne je seveda odgovoren sodnik, ki stoji za golovo črto.

 

Na stadionu tega ni bilo videti, na posnetku, ki sem si ga ogledal doma, pa tudi ne bi mogel reči ali je šlo za gol ali ne. Videl pa sem sodnika, ki je bil samo kakšen meter ali dva od dogajanja in verjamem, da se je pravilno odločil.

 

Do konca polčasa se kaj posebnega ni dogajalo.

 

Videli smo lahko le, da je Kirm še vedno ena najslabših okrepitev v zgodovini Olimpije in da samo Protega ve, zakaj ga je pripeljal v Olimpijo. Na portalu sem med tekmo spremljal komentarje in morem reči, da smo bili podobnega mnenja.

 

Kirm je pa še vedno zacementiran v prvi enajsterici in nihče, razen športnega direktorja in trenerja Olimpije ne ve zakaj je tako.

 

Je pa očitno, da bo še vedno, tako kot v reprezentanci, najbolj forsiran nogometaš v Sloveniji.

 

Prvi vrhunec srečanja je sledil že v prvi minuti nadaljevanja.  Nogometaš Maribora je s solo akcijo Sintayehu Sallalich, ki pa je zadel po odbitku Šelige. Sodniki so po posvetu gol razveljavili.

 

Ali je bil gol upravičeno razveljavljen ali ne, ne bom komentiral, saj nisem sodnik. Vsak naj presodi sam.

 

Nov vrhunec je sledil v 56.minuti, ko je Kronaveter odlično streljal na gol Mariborčanov, ki jih je pred zadetkom rešila prečka.

 

 

Zadnji vrhunec je sledil v 79.minuti, ko je edini pravi igralec Olimpije, Miha Zajc, odlično zadel z glavo.

 

Sledil je izpad navijačev Olimpije, ki so uprizorili pravo »bakliado« in  zadimili cel stadion.

 

Zakaj je to potrebno, vedo le oni.

 

Sprašujem pa se, kako so na stadion lahko prinesli toliko bakel, ob pregledovanju vsakega navijača ob vstopu na stadion.

 

Na koncu smo bili bolj zadovoljni navijači Olimpije, ki si, roko na srce, nismo zaslužili točke.

 

Kot smo lahko videli Olimpijine okrepitve niso bog ve kaj. Mandarić nam je po osvojitvi naslova prvaka 20126, obljubljal okrepitve, dobili nismo skoraj nič.

 

O sloviti sedemnajstici se že povedal svoje mnenje. Velikonja se ni izkazal in edina svetla točka v Olimpiji je Miha Zajc, ki pa ga bodo, po mojem mnenju, kmalu prodali, le da bodo nekaj zaslužili.

 

Žalostno je, da je sedaj moštvo Olimpije mnogo slabše, kot je bilo ob koncu lanskega prvenstva, pa tudi trener Vanoli, ni ravno najboljša izbira.

 

Kaj lahko pričakujemo od Olimpije v  nadaljevanju prvenstva, ne ve nihče, čeprav vodi prvenstvo.

 

Moramo pa seveda reči, da tudi Maribor ni ravno na najboljši ravni, saj smo videli, kako se je mučilo že ne začetku prvenstva, na evropski ravni, pa so se tudi komaj prebili naprej.

 

Nekaj besed bi namenil še navijačem.

 

Že ob prihodu avtobusov z Olimpijinimi navijači, smo lahko videli, kako že na avtobusih  kričijo in kažejo sredince.

 

Gre seveda za pojav psihologije množice, ki vsakemu posamezniku daje mnogo večjo samozavest in moč, ker je v množici dokaj varen.

 

Navijanje je bilo na štadionu zopet porazno. Namesto, da bi gledalci, navijači, navijali za svoje moštvo, so navijali proti drugemu moštvu z vzklikanjem znanih gesel, kot so »UBI, UBI ŽABARA« in »UBI, UBI ŠTAJERCA« ter podobna gesla oziroma vzkliki.

 

In to so vzklikali skoraj vsi navijači, pa naj si bodo to mladi ali stari, ženske in otroci.

 

Šokiralo me je to, da sem ob opazovanju navijačev, videl žensko srednjih let, z otrokom, ki je imel manj kot 10 let, kako je proti navijačem Olimpije vpila »UBI, UBI, UBI ŽABARA«, kazala oba sredinca in njen otročič je za njo ponavljal in kazal sredince in se ob tem strašansko zabaval.

 

Je to normalno?

 

Presodite sami!