Izpiti za voznika motornih vozil A in B kategorije imam že dobrih 30 let, za voznika motornih vozil C kategorije pa slabih 10 let.

Lahko rečem, da sem previden voznik. Pred slabimi 25-timi leti sem imel sicer eno veliko preizkušnjo, ki me je skoraj stala življenja, ker je bilo resnično zelo blizu temu, da bi povzročil prometno nesrečo, ko sem prehiteval v škarje in bi ob čelnem trčenju lahko izgubil življenje, poleg tega pa bi po vsej verjetnosti ubil tudi svojega bivšega tasta (http://www.publishwall.si/Mike.1968./post/138233/prometna-kultura-po-nase ).

Ta preizkušnja oziroma ta dogodek me je zelo streznil.

Po tem srečnem koncu sem postal drugačen človek, drugačen voznik.

Velikokrat se spomnim na ta dogodek, ko se mi kam mudi in si potem rečem, da je bolje priti kasneje, kot nikoli.

Zase lahko trdim, da sem se vedno bal, da, če že pride do nesreče, da pri tem ne poškodujem ali bog ne daj ubijem drugega človeka. Pa naj si gre to za sopotnika ali udeleženca v drugem avtu, pešca ali kolesarja.

S tem, da bi sam sebi naredil nesrečo in se poškodoval, pa naj bi bile poškodbe kakršnekoli že, bi najbrž lahko živel. Zelo težko pa bi živel s tem, da bi nekoga drugega, zaradi moje objestne vožnje ali kake druge hude napake,  poškodoval ali ubil.

Kot lahko vidimo je v letošnjem letu že veliko mrtvih udeležencev v prometu. Pa naj si bodo to motoristi, ki so se po dolgem in počez »razpasli« po slovenskih cestah ali pa vozniki osebnih oziroma drugih vozil.

Nekaj dni nazaj je umrla mlada motoristka, kateri je neka gospa zaprla pot. Kaj je botrovalo nesreči ne vem in niti ni pomembno, je pa zelo hudo za najbližje in za prijatelje umrl motoristke. Kako se počuti gospa, ki naj bi povzročila nesrečo, ve le ona sama. Zagotovo pa ji, če je kolikor dobrega človeka, zelo hudo in jo bo to spremljalo vse do konca življenja.

Jaz si ne morem predstavljati, kako bi se počutil v takšnem primeru, da bi povzročil nesrečo in ubil človeka. To je nepredstavljivo.

Tudi smrt mladih nogometašev je zelo tragična.

Mladenič, mlad nogometaš, ki naj bi povzročil nesrečo (izsledki nesreče bodo najbrž znani kasneje in najbrž bodo znane tudi ugotovitve, kaj je botrovalo takšni nesreči), naj bi peljal zelo hitro (nekateri govorijo, da naj bi šlo krepko čez 150 km(h) je tragična osebnost te zgodbe.

Pri svojih rosnih 20-tih letih zagotovo ni imel veliko izkušenj v prometu, tako kot jaz takrat, ko sem skoraj ubil sebe in bivšega tasta in na žalost se je dogodilo tisto najhujše.

Mladenič je umrl, poleg njega je umrl tudi njegov kolega iz Srbije in še en mladenič je postal invalid.

Onadva zagotovo nista imela niti malo možnosti vplivati na to vožnjo in to najbrž njihove starše oziroma njihove najbližje, najbolj boli.

Vsaj mislim si, da je tako.

Kot sem že na začetku omenil, sem sam postal, tudi zaradi let in izkušenj, mnogo boljši voznik.

Kaj to pomeni?

To pomeni, da si bolj previden, da znaš bolj predvidevati, kaj se lahko zgodi. Da na primer zapelješ v križišče, kljub zeleni luči ali prednostni cesti bolj previdno, da bolj spremljaš okolico.

Tudi možakar, ki je zapeljal v križišče v Mariboru, ob tej zadnji tragediji, je bil izkušen voznik in je v križišče, kljub zeleni luči na semaforju, pripeljal previdno in pogledal na levo in desno.

To pač prinesejo izkušnje.

Kaj sploh še storiti, da bi bili mladi še previdnejši in, da ne bi bilo toliko mladih žrtev v prometu?

Ne vem. Nimam odgovora. Vsak mora sam pridobiti izkušnje.

Takšna tragedija, ki se je zgodila mladim mariborskih nogometašem pa je lahko poduk mladim in ostalim voznikom in tudi objestnežem, da naj bomo vsi skupaj bolj previdni v prometu.

Nekajkrat se zadeva lahko super izide, nekoč se pač žal ne bo.

Pa zavedajmo se, da imamo vozniki med svojo vožnjo v prometu, odgovornost tudi do drugih soudeležencev v prometu.

Čuvajmo sebe in čuvajmo tudi ostale!

SREČNO VOŽNJO!