Včeraj smo bili navijači zeleno-belih zopet priča dokaj velikemu razočaranju na nogometni tekmi Olimpija:Celje v Stožicah.

Moram reči, da sem bil v dilemi ali naj grem na tekmo ali pa naj se zleknem doma na kavč.

No po videnem sem se odločil pravilno in  tekmo spremljav iz naslonjača. Moja draga tekme ni gledala in se je raje ukvarjala z drugimi stvarmi in  poslušala moje kričanje v televizijski zaslon.

Priznam pa, da če bi me med tekmo, recimo pol urice po začetku tekme, povabila v posteljno na posteljne aktivnosti, bi na to, brez dvoma, pristal.

O Olimpijini novi spomladanski podobi sem pisal že v zapisu z dne 24. Februarja 2016 : http://www.publishwall.si/Mike.1968./post/173185/nk-olimpija-kavc-analiza-xv , kjer sem opozoril na kadrovanje zeleno-belih.

Ali sem pravilno domneval ali so bile moje domnevne napačne, bo pokazal čas, čeprav smo lahko že včeraj videli, da zadeve niso ravno dobre.

Po remiju v Mariboru, kjer je bila tekma na dokaj visokem nivoju in bi si zmago zaslužil eden ali drugi, smo navijači Olimpije pričakovali veliko. Šest točk prednosti ni veliko, ni pa tudi malo.

Ampak kot poudarjajo mnogi komentatorji, tako strokovni, kot ljubiteljski kavčarji, se bo prvenstvo odločalo na tako imenovanih »majhnih tekmah«.

Kot smo videli so se Mariborčani že opekli na tekmi s Celjani, sedaj pa so bili Celjani trn v peti tudi Ljubljančanom.

Po sami tekmi sem lahko popolnoma razumel Mariborčane, ki so v prvem krogu spomladanskega dela 1.nogometne lige, klonili proti neugodnim Celjanom.

Zakaj?

Zato ker Celjani igrajo popolnoma antinogomet, ki bazira na tem, da se skoraj vsa enajsterica brani pred svojim golom in čakajoč na napake mnogo boljšega nasprotnika, poskušajo s protinapadi.

Proti Mariborčanom so uspeli enkrat zatresti mrežo, proti Olimpiji pač ne, čeprav so imeli dva izvrstni priložnosti, tako, da je vratarja Vidmarja pred golom enkrat rešila stativa in enkrat prečka.

Celjani so uspešno nadzirali potek tekme, se kričevito branili, storili mnogo prekrškov in s tekme odšli kot zmagovalci.

Za neuspeh Olimpije pa seveda ni nič kriva zaprta igra antinogometa NK Celja, temveč popolna neučinkovitost Olimpije.

Prva postava je bila več ali manj pričakovana, razen Kapuna v prvi postavi. Moram reči, da me je s tem razveselil trener Olimpije Nikolić, ki je dal prednost našemu mlademu reprezentantu pred reprezentantom Sierra Leona, Juliusa Wobaya, ki je mladega Kapuna zamenjal v 62.minuti.

V zadnje pol ure tekme pa Wobay ni pokazal tega, kar so nam obljubljali v vodstvu Olimpije in sicer nekaj več. V prvi treh tekmah Wobay na žalost ni pokazal praktično nič in tu se moja napoved že uresničuje ( da ne gre za neko hudo kvaliteto). No pustimo se presenetiti, mogoče pa se še pokaže v boljši luči.

Tudi druga okrepitev, drugi strelec prvenstva Blessing Eleke, ki je za lep denar (800.000 EUR) prestopil iz Gorice.

Vsi smo pričakovali veliko, sploh ko je Olimpija izgubila Šporarja in Hentya, ampak v prvi treh tekmah ni bilo pričakovanega.

Včeraj je bilo prav težko gledati mladega Nigerijca, ki se je mučil z žogo in sploh ni znal zaustaviti žoge oziroma jo po nogometno rečeno »štopirati«.

Prav mučno je bilo vse skupaj in Nikolić ga kar ni hotel zamenjati. Zamenjava se je namreč zgodila šele v zadnjih izdihljajih tekme, ko ni bilo več pomoči.

Drugi nogometaš Olimpije, ki me je tudi rahlo razočaral, je zelo mladi Miha Zajc, ki nikakor ni uspel zatresti mreže  Celja in zgrešil nemogoče, ko je zgrešil prazna vrata Celjanov.

Vajo je ponovil še nekajkrat, ko je streljal visoko nad golom Celja.

Zajc je sicer zelo všečen nogometaš in upam, da bo v naslednjih tekmah le nastavil svoj merek v pravi cilj.

Razočaral me je tudi Rok Kronaveter, ki je očitno tudi v slabi formi, ker mu v včeraj nikakor ni uspelo dobro podati ali zatresti mrežo.

32-letni Miroslav Radović je odličen igralec, kar smo lahko videli že na tekmi s Koprom, Mariborom. Pri njemu je seveda problem prekomerna teža, kar se vidi po tem, da že po slabih pol ure tekme in nekaj šprintih, diha na škrge.

Očitno je, da je Radović odlična okrepitev in velik igralec, ampak ni še stoodstotno pripravljen, tako, da bi bilo bolj smiselno, da ga trener Olimpije v tekmo pošlje mogoče v drugem polčasu ali malo kasneje, ali pa ga nekje v 60. ali 70.minuti zamenja.

Bolje, da da od sebe vsaj nekaj, kot pa da se po pol ure vleče po igrišču kot megla in čaka podajo.

Seveda je velik hendikep za Olimpijo, da še ne more registrirati izvrstnega nogometaša in največje okrepitve Olimpije Danka Lazovića, katerega prestop nekateri nespodobno primerjajo s prestopom  Roberta Prosinečkega pred leti v Olimpijo.

Zatika sem menda pri cetrifikatu, ki ga Kitajci nočejo poslati. Upajmo, da bodo te zadeve pri Olimpiji kmalu uredili in da vidim na delu Danka Lazovića.

Čez slab teden čaka Olimpijo Rudar in upam, da bodo sedaj Olimpijini nogometaši pokazali kaj znajo in kaj veljajo in da »dragi« igralci pričnejo dajati od sebe to, zaradi česar so jih kupili.