»Nagradna igra« FURS-a je v polnem zamahu. Ljudje so hitro padli v kolesje mamiljivih nagrad in konec meseca bodo že znani prvi dobitniki »nagradne igre«. V samo žrebanje najbrž ne gre dvomiti. Za »igralce« je seveda pomembno, da na FURS pošljejo čim več računov oziroma jih preskenirajo s posebno aplikacijo in shranijo račune kot dokaz, če bodo seveda izžrebani.

Okoli sebe nisem opazil neke pretirane evforije glede pošiljanja računov in tudi sam nisem pošiljal nobenih računov in jih tudi ne bom.

O tem sem že pisal v zapisu v sredini decembra lanskega leta. Enostavno nočem biti del »špijoniranja« za našo ljubo državo. Ljudje na FURSU so pač plačani za svoje delo in naj ga opravljajo sami, ne glede na mamljive nagrade.

Sem pa slišal, da imajo imetniki davčnih blagajn kar nekaj težav s temi blagajnami. Seveda je to odvisno od ponudnikov teh blagajn. Nekateri ponudniki imajo pač boljše programe, nekateri pa slabše. Pomembna je tudi tehnična podpora in nekatere »firme«, ki vsak mesec dobijo zajeten kupček denarja od imetnikov njihovih programov, poskušajo ob težavah z blagajnami prelagati svoje delo na svoje stranke, češ naj sami uredijo zadeve (npr. posodobitve), ki jih niti sami ne znajo rešiti.

Ob teh napakah lastnikov programov pa se lastniku te davčne blagajne lahko zgodi, da ob skeniranju njihovega računa preko mobilne aplikacije, na aplikaciji napiše, da z računom nekaj ni v redu in da naj pokličejo inšpekcijo.

To pomeni, da pošten samostojni podjetnik, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči in je zaupal »firmi«, ki poseduje program davčne blagajne, »pokasira« inšpekcijo, zaradi napak drugih.

Ja tudi to se dogaja.

No inšpektorji FURSA so že zagrozili, da bodo s 1.2.2016 pričeli intenzivno kaznovati tiste, ki še nimajo davčnih blagajn oziroma, ki še vedno najdejo način goljufanja.

 

Naj še enkrat ponovim, da nisem proti davčnim blagajnam oziroma sem za to, da se pošteno plačajo davki, vendar ne na račun strank.

 

Seveda se bodo inšpektorji najbolj »spravili« na gostinske lokale, bare, pube in restavracije. Seveda je to najlažje.

Inšpektor pride v lokal, naroči pijačo in dobi račun. Račun lahko na samem kraju takoj preveri ali je z računom vse v redu.  Ko se izkaže s svojo identifikacijsko značko, pa gre lahko v preverbo blagajne in ostalih zadev, ki pritičejo.

Seveda pa vas, kot stranke, lahko pričaka v zasedi pred lokalom in preveri ali ste vzeli račun.

Ne morem reči ali se to dogaja ali ne, sam pa nimam teh izkušenj.

Seveda ob tem »akcijah« kontrolirajo tudi delo na črno.

Dela na črno je v Sloveniji kar veliko. Seveda bi bilo najprej potrebno opraviti analizo, zakaj ljudje delajo na črno in zakaj jih »firme« najemajo.

Moramo vedeti, da so stroški za delo študenta in za delo po podjemni pogodbi, postali zelo veliki in podjetniki se v teh časih zelo težko odločajo, da študenta ali drugo osebo najamejo.

Na spodnji povezavi si lahko pogledate primer izračuna za podjemno pogodbo :

http://data.si/blog/2015/01/12/konkretni-izracun-s-p-i-n-avtorska-pogodba/

O študentskem delu in o stroških delodajalca pa sem pisal že v spodnjem zapisu :

http://www.publishwall.si/Mike.1968./post/113060/student-naj-bo

Kaj potem na koncu ostane delodajalcu? Ali naj tvega in študenta ali drugo delovno silo zaposli na črno, mu plača malo več in mu plača na roke? Ali pa naj zaposli študenta ali drugo delovno silo preko študentskega servisa ali preko podjemne pogodbe in s tem plača delavcu manj, ker plača kar veliko stroškov državi?

Seveda je zadeva ok če te ne dobijo. Če pa te dobijo so pa kazni astronomske.

Še vedno trdim, da je potrebno pošteno plačati davke, samo naj država malo omili svoje dajatve oziroma naj malo zmanjša dajatve.

 

Zakaj?  Ker če pride do tega, da nekoga dobijo, da je zaposlil študenta ali delavca na črno, potem lahko delodajalec kar zapre »firmo«, ker ko bo poplačal kazen mu v teh slabih časih za podjetnike, ne bo ostalo veliko.

 

Posledično bo podjetnik zaprl firmo, postal bo davčni dolžnik, šel bo na Zavod za zaposlovanje in postal socialni problem.

Kot sem že omenil, so najbolj na udaru lokali.

 

Kaj pa avtomehaniki, frizerji, zobozdravniki in mnogi ostali podjetniki,  ki prodajajo razne storitve? Velikokrat nam »prodajo« svoje storitve na način, da ti ponudijo ceno brez računa, ki pa je ponavadi lahko tudi 50% ali več nižja od cene z računom.

 

Kako se temu upreti, oziroma ali se sploh temu upreti?

Oba sta najboljšem, tako prodajalec, kot stranka in če ni fovšije, je za vse dovolj.

Država bi morala sprejeti ukrepe, ki bi bili v dobro obeh in da ne bi prišlo do izogibanja plačila davkov in do davčnih zatajitev in seveda tudi, da bi ljudje delali pošteno, seveda ne na črno in plačali davek.

So sploh na voljo kakšne rešitve, ki bi bil najboljše za obe strani, za državo in za državljane?

Absolutno ni rešitev v teh nagradnih igrah, s katerimi se gre FURS.

Potrebno je zmanjšati stroške dela, zmanjšati davke, nagraditi delodajalca, ki zaposluje študenta ali delavca po podjemni pogodbi in še kaj.

Seveda pa nam mora priti v kri, da so davki potrebni za obstoj javnega sistema, zdravstva, sodstva, policije in ostali »dobrin«.  Če pa ti nekdo za svojo storitev brez računa ponuja več kot 50% popust, pa to lahko pomeni, da ima navite cene in da ta storitev kljub računu ne bi smela biti 50% višja.

POŠTENO PLAČILO ZA POŠTENO DELO IN POŠTENA DRŽAVA ZA POŠTENE DELODAJALCE!