Še nekaj mesecev pa bom še eno leto bližji petdesetici.

 

Kako grdo se to sliši, a ne? Čas teče zelo hitro. Ko smo bili mulci čas nikamor ni šel. Vsi smo komaj čakali, da zrastemo, da nam fantom zraste ONE in da se spravimo k »stvari«.

 

Ko sem se dokaj hitro »oženil« se je v začetku čas premikal malo počasneje, ko pa so zrasli otroci, pa se nam je zdelo, da je čas kar poletel. Kar naenkrat smo bili v »Kristusovih letih«, otroci pa že čez 10.

 

Kmalu je sledila štiridesetica, sedaj pa se bliža že petdesetica (no mam še nekaj malega časa) in čas leti kot »sneta sekira«.

 

Pa pustimo to. Ni to tema mojega novega zapisa.

 

Hotel sem samo povedati, kako čas beži in kako se zelo hitro spreminjajo stvari. Kako se hitro spreminja ta svet.

 

A se sploh zavedamo, da je minilo dobrih dvajset let od kar smo dobili prve mobilne telefone v Sloveniji, ki so bili namenjeni nam navadnim ljudem?

 

Se sploh še spominjamo ali si ta mladi sploh lahko predstavljajo življenje brez mobitela, brez nenehne povezave s starši, s sorodniki, s partnerji, s prijatelji, s sodelavci itd.?

 

To je tako, kot si mi malo starejši, pa ne spet tako stari, ne morem predstavljati življenja brez avtomobila, ki je po informacijah iz interneta nastal nekje v letu 1855 in so se v malo večjem številu z novimi izumi, pričeli pojavljati šele v začetku 20. stoletja.

 

Takrat so imeli avtomobile le redki posameznik iz vplivnih in bogatih družin, sedaj pa si lahko avtomobil privošči skoraj vsak polnoletnik.  Od tega pa je samo dobrih 100 let.

 

Ali se sploh zavedamo, v kako kratkem času so izumitelji izumili toliko novih stvari, ki jih niso prej v vseh teh 14tih milijonih let, ko so se  prvi človečnjaki pojavili na planetu Zemlja?

 

Devetnajsto in  dvajseto stoletje ter tudi sedanji čas je zelo intenzivno izumiteljski, saj je bilo večino stvari, ki jih uporabljamo v sedanjem življenju in so nam zelo pomembno, izumljenih ravno v tej dobi.

 

Če pogledamo na stran WIKIPEDIE :

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Casovni_pregled_izumov  , lahko vidimo kdaj so bile izumljene najpomembnejše stvari, ki so pomembne za naše življenje.  Nekatere osnovi pa so bile izumljene že mnogo tisočletij pred našim štetjem.

 

Seveda pa vsi ti izumi niso vedno prinesli samo dobrega. Nasprotno, prinesli so tudi veliko hudega.

 

Spomnimo se samo leta 1867, ko je Alfred Nobel izumil DINAMIT.  V majhni tovarni blizu Stocholma skupaj z očetom Immanuelom delata preizkuse. Nekajkrat pride v tovarni do manjših eksplozij, v kateri izgubi življenje njegov mlajši brat.

 

Seveda bi slej ko prej prišlo do izuma dinamita in ostalih razstreliv, ki jih države uporabljajo v vseh nadaljnjih vojnah, vključno s prvo in drugo svetovno vojno.

 

Tudi tehnične izboljšave teh razstreliv so izpiljene do podrobnosti, čeprav pa se teroristi v zadnjih letih in v zadnjih terorističnih napadih, vračajo nazaj v osnove.  V to so prisiljeni predvsem zaradi  težje dostopnosti razstreliv na trgu, boljšega varovanja skladišč razstreliva in seveda zaradi cene vojaških in gospodarskih razstreliv.

 

Teroristi izdelujejo tako imenovana »HOME MADE EXPLOSIVES« iz sestavin, ki so dostopna v prehrambenih trgovinah, v kmetijskih zadrugah, trgovinah s kemičnim materialom, v drogerijah, v lekarnah in v navadnih supermarketih. Te sestavine so poceni in dostopnih je veliko »receptov« za izdelavo takšnih razstreliv.

 

Seveda pa so tudi druge »slabosti« teh novih, najnovejših izumov in na splošno napredka in novih tehnologij.

 

Te »slabosti«  so v tem, da nekateri neprestano »visij(m)o« na internetu, na računalniku, pa na mobilnih telefonih.

 

Da se ne družimo več toliko s prijatelji, s sorodniki, s kolegi, s partnerji, z otroci. Na splošno se odtujujemo in vseskozi hočemo biti na tekočem. Pa na FB kar naprej »lajkamo«, pa objavljamo »selfije«, se hvalimo itd. itd.

 

Na koncu lahko primerjamo še kako smo v mojih mladih letih spoznavali punce, kasneje ženske, ljubice, prijatelje in prijateljice.

 

Pri mojih 18tih letih si lahko punco spoznal na kakšnem dijaškem ali študentskem plesu, v diskoteki, na veselici ali na kakšnem privatnem žuru.

 

Beseda je dala besedo in potem se je kaj izcimilo ali pač ne.

 

Zbral si pogum, sploh če si bil zelo sramežljiv in neposredno navezal prvi kontakt.

 

Čez leta se je to spreminjalo. Ko so se v drugi polovici 90tih let na internetu pričeli pojavljati razni »chati« ali klepetalnice, pa razna omrežja za zmenke, si se enostavno prijavil z nekim »nadimkom« in pričel klepetati z različnimi osebami.

 

Če sta se dobro ujela, sta nadaljevala klepet naslednji dan in lahko si že dokaj kmalu dobil njeno telefonsko številko ali mail, tako da se je dopisovanje nadaljevalo. Kasneje si poklical, se zmenil za kavico in če si imel srečo in sta si bila všeč, sta lahko kmalu pristala v postelji.

 

Zase lahko rečem, da sem imel kar srečo s temi ženskami in redko sem se »zajebal«.

 

Kasneje so šle ženske že mnogo dlje, no tudi mi moški smo bili med bolj hrabrimi, tako, da so pričele prihajati razne fotografije. Najprej so bile ženske oblečene, potem bolj pomanjkljivo oblečen, potem pa že gole.

 

Če si imel »srečo« se ti je kakšna slekla tudi v živo pred kamero.  Zavore so enostavno popustile.

 

Seveda je šlo za stvar zaupanja. Jaz nikoli in nikdar nisem nikomur kazal pridobljene fotografije mojih žensk ali prijateljic. Nisem hotel zlorabiti zaupanja.

 

Velikokrat smo se šli tudi tako imenovani »sex klepet«. Včasih s kamero, včasih brez.

 

Prednost teh internetnih kontaktov je v možnosti izbire in skrajševanju časa, da kakšno dobiš v posteljo.

 

Na žalost pa to pomeni, da mladi sploh ne bodo več poznali tistih pristnih, primarnih spoznavanj z ljudmi, ki smo jih mi še lahko dali skozi.

 

Čas beži.

 

Bomo videli kaj nas še čaka, kakšni izumi se nam še obetajo.

 

Nekaj teh izumov nam bo zagotovo še prineslo zadovoljstvo in tudi olajšalo marsikaj, nekaj izumov pa bo najbrž namenjeno tudi uničevanju človeštva.

 

Upam, da bo teh čim manj.