Pred leti mi je moja ljubica na moje vprašanje ali kaj sexa s svojim možem, odvrnila, da bolj malo, ampak, da mu vsake toliko časa napravi uslugo.

 

Odgovor me je šokiral. »Uslugo? Kakšno uslugo?«. »Ja lepo, nastavim mu, da se sprazni in da je potešen in srečen«, mi odgovori.

 

Moram priznati, da me je to šokiralo. Kako lahko nekomu samo brezčutno »nastaviš«, ne da bi si to želel. Sploh se mi je to zdelo čudno za žensko, ker so ženske pa le bolj čutna bitja.

 

Lahko rečem, da sem bi kar malo jezen. Mogoče tudi zato ker priznam, da sem bil zaljubljen oziroma sva bila oba zaljubljena, čeprav sva se oba že na začetku najine »zveze« domenila, da gre pri nama samo za sex. Da se dobiva kadar pač lahko in da užijeva najine skupne trenutke.

 

V tistem času sem že prenehal sexati z mojo bivšo ženo in nisem sploh hotel nobenega njenega dotika, zato mi je bilo še toliko huje, pa čeprav nisem imel prav nobene pravice ljubice obsojati zaradi tega, da svojemu možu pač vsake toliko časa napravi »uslugo«.

 

Sedaj pa tudi v odnosu s sedanjo partnerko že nekaj časa opažam, da tudi ona meni velikokrat dela »uslugo«.

 

Saj na začetku se ti zdi fajn. Se priklopiš, po navadi od zadaj in se sprostiš. Gre samo za golo »nabijanje« do vrhunca, seveda samo do tvojega vrhunca. Ona malo »potrpi« in potem sva oba zadovoljna. Jaz zadovoljen ona pa mirna, ker je zadovoljila partnerja (mene), ker njej pač ni toliko do sexa, rada pa vidi, da sem zadovoljen, da ne bi pričel misliti na kake neumnosti in začel hoditi drugam.

 

Kasneje so mi pa te »usluge« pričele presedati. Zamislil sem se in si rekel, da to pač ni to. Pogovoril sem se z njo in ji rekel, da mi to ni všeč, ker hočem, da tudi ona uživa. Nočem samo nabijanja, ker je potem čisto vseeno če ga nabijam v umetno vagino.

 

Ona se je samo nasmejala, potem je bilo nekajkrat bolje, ampak smo spet na tem.

 

Ker je potreba pri meni pač velika, potem seveda tudi sprejmem »uslugo«. Ko pa nekaj časa »nabijam« v prazno in ni njenega pravega odziva, preneham in tudi jaz ne končam.

 

Zadnjič sva gledala nek odličen finski film na RTV Slovenija 2 z naslovom : »Vuossari« ( http://www.imdb.com/title/tt1787767/?ref_=fn_al_tt_1 ), ki pripoveduje več zgodb in ena izmed njih je zelo podobna. Mož in žena živita čez dan vsak svoje življenje. Njen ni do sexa, ker pa ga v postelji vseskozi zavrača, si najde ljubico.

 

No potem pa zagledam prizor, ki mi je bil zelo poznan. Ona mu naredi »uslugo« in lahko vidimo, kako jo ona »nabija« od zadaj ona pa samo gleda naprej in čaka, da ona zaključi. Ker je zelo pasivna tudi on naenkrat prekine in se zavali na drugo stran postelje.

 

Ob tem sem se globoko zamislil in videl sebe in mojo partnerko, prav tako pa svojo bivšo ljubico in njenega moža.

 

Moji sem že hotel reči, da je ta prizor točno tak, kot je pri nama, ampak sem se ugriznil v jezik.

 

Potem mi je kasneje zopet hotela narediti »uslugo«, pa sem se s tem strinjal, potem pa spet enostavno nisem mogel končati.

 

Take vrste »usluge« mi pač niso več všeč. Pogrešam adrenalin in pogrešam strast predvsem z njene strani. Da si me želi, da me hoče.

 

Nočem usluge.

 

Se mi zdi, da se v slovenskih posteljah dogaja podobno in da se na veliko delajo »usluge« za svoje partnerje, če pa imajo ženske ljubimce, pa njim zagotovo ne delajo »uslug«, ker tu pa je najbrž prisotna strast in adrenalin.