Ko so se rahlo ohladile glave, po včerajšnjem DEBAKLU naše nogometne reprezentance, lahko malo bolj trezno napišem moj nogometni kavč komentar. Prav želim si enkrat napisati kakšen evforičen zapis, ampak na ćalost zadnje čase za to enostavno ni prostora.

 

Seveda pričakujem, da se marsikdo ne bo strinjal z mano in me bo kdo tudi popljuval in mi rekel, da nimam pojma (kot se je zgodilo v prejšnjem kavč komentarju na naslovu: http://www.publishwall.si/igi.scinkavec/post/141483/nogomet-reprezentancni-seznam-kavc-analiza-vi ), ampak dragi bralci gre samo za moj osebni pogled, ki ga delim z vami. Vsak ima svoj pogled na določene zadeve, vsak ima svojo glavo in zato tudi sprejmem vsako kritiko, pa naj bo še tako nesramna.

 

Kar težko je s trezno glavo kaj napisati. Če bi imel včeraj čas takoj po tekmi, bi besede zgražanja in jeze kar letel po računalniku, tako pa je sedaj glava trezna in ohlajena.

 

Tekmo sem si ogledal s prijatelji in izmenjaje smo si pogledali nogometno tekmo in košarkarsko tekmo, ker sta se nekako križali.

 

Na začetku smo prvih 15 minut gledali nogomet in lahko rečem, da nismo bili navdušeni, ker se nam je zdelo, da poteka samo enosmerni promet proti našemu golu, saj je bila, če se ne motim posest žoge na strani Švice z 65 proti 35.

 

Naši nogometaši so bili v nekakšnem krču in zdelo se mi je da so kar malo prestrašeni. Ko smo se s prijatelji med tekmo pogovarjali smo nekajkrat prav šteli, koliko podaj so bili sposobni naši nogometaši narediti med sabo. Našteli smo po navadi 2 ali največ tri. Igra nam nikakor ni stekla.

 

Potem smo nekaj časa spremljali košarkarsko tekmo in je našim košarkarjem kazalo dobro. Nogometno tekmo pa sem spremljal preko interneta na aplikaciji RTV4D.

 

Proti koncu polčasa smo premaknili program na nogomet in v 45. minuti nam je akcija s tremi podajami prinesla GOOOOOOL. ILIČIČ je izvrstno podal NOVAKOVIĆU, ki je v slogu VELEMOJSTRA premagal švicarskega vratarja.

 

Noreli smo od veselja.

 

Potem smo spet preklopili na košarko in v začetku drugega polčasa »zgrešili« gol CESARJA.

 

Izvrstna podaja BIRSE in fantastičen gol CESARJA z glavo. GOOOOOOL.

 

Potem smo seveda, glede na potek košarkarske tekme, spremljali nogomet.

 

Igra ni bila nič kaj boljša kot v prvem polčasu in podaje so bile zopet samo dve ali tri.

 

V 56. minuti je sledil prvi ŠOK za našo nogometno reprezentanco. Pri padcu se je poškodoval NOVA, vendar vseeno smo še vedno upali, da naši zdržijo vodstvo z 2:0 vsaj nekje do 80. ali 85 minute, ker potem bi bili že zelo blizu VELIČASTNI ZMAGI.

 

Srečko nas je zopet presenetil, kej je NOVO zamenjal PEČNIK. Vsi, vsaj večina nas in kolikor spremljam komentarje, pričakovali, da bo stopil naš najbolj vroč napadalec Robert BERIČ. Ampak pričakovanja so nekaj, realnost je bila druga.

 

Tekma je v nadaljevanju potekala zopet bolj kot ne enosmerno proti našim vratom. Dobro smo se branili in tudi Švicarji so bili bolj ali manj nemočni.

 

Ko smo se bližali 80. minuti smo bili zelo na trnih in upali, da zdržijo vsaj še nekaj minutk. Švicarski gledalci so žvižgali »svojim« nogometašem in praktično ni bilo upanja za njih.

 

Potem pa je sledila 80. minuta in to kar smo se najbolj bali. Ilič je neodločno posredov in namesto, da bi žogo nabil naprej proti golu švicarjev ali v avt jo je zaustavljal s prednjim delom kopačke in do žoge se je lepo dokopal mladenič STICKER, ki je ravno vstopil v igro, jo podal naprej. Potem je sledila podaja naprej in šah:mat v dveh potezah. CESAR je bil prepočasen in DRMIĆ je praktično brez pravega posredovanja HANDANOVIĆA zadel za znižanje rezultata na 2:1.

 

V 82. minuti je sledila po mojem mnenju zopet nerazumljiva menjava KATANCA. Valter BIRSA je odšel na klop v igro pa je vstopil KRHIN. Za nas je bilo to kar veliko presenečenje. Zelo pomembna tekma, vodstvo 2:1 pa vstopi KRHIN, čeprav je imel SREČKO na voljo dosti boljše rešitve. Zopet ni dal BERIČA v igro ali LAZAREVIČA, konec koncev ne vem, če ne bi bilo bolje, da bi v igro vstopil celo KIRM, čeprav bi se najbrž jaz in ostali razburjali ob tem. Navijači smo pač takšni. Vedno najbolj pametni.

 

Seveda smo se spet bali angleškega scenarija, čeprav smo upali na najboljše. Ostalo je dobrih 7 minut igre + pričakovanih 4 do 5 minut podaljška.

 

Pa je prišla 84. minuta. Spet neodločnost v naši obrambi in gol. Enostavno ni bilo pravega pokrivanja švicarskih nogometašev. HANDANOVIĆ je izvrstno posredoval ampak ni imel možnosti.

 

V 85.minuti je prišel trenutek, ki bi lahko spremenil potek tekme v našo korist. Izvrstna kombinacija ILIČIČ – KAMPL – KURTIĆ. KURTIĆ bi moral zadeti.

 

KAMPL je padel v kazenskem prostoru  in menda je sodnik pustil prednost. MALO MORGEN. Ne moreš pustiti prednosti, če je prekršek za enajstmetrovko. NE MOREŠ!!!

 

Potem je naš voz šel naprej dol v 5.minutni podaljšek. Držali smo pesti, da vsaj remiziramo.

 

Sledila je še ena »ŽUTA MINUTA«. Ko bi morali držati žogo in jo nabijati naprej, kamorkoli, samo naprej ali v avt.

 

94. minuta. JOKIĆ – KRHIN.  Namesto, da bi JOKIĆ nabil žogo kamorkoli naprej, pa je žoga letela v sredino, na srečo jo je dobil KRHIN, ki pa se mu je žoga samo odbila od noge naprej, ne da bi jo zaustavil. Žoga je spet prišla v noge Švicarjev, ki so izvedli akcijo in čeprav je bila množica naših v kazenskem prostoru in zopet neodločnost in 2:3. GROZLJIVKA!

 

NI KAJ DODATI!

  

Ocene posameznih nogometašev niti ne bom podal, ker niti nisem spremljal celotne tekme.

 

Mogoče bi se lahko osredotočil samo na nekaj posameznikov:

  •    HANDANOVIĆ – lahko podam podobno oziroma enako oceno kot po tekmi SLO:ANG. Prva zvezda milanskega Interja nekako ne pokaže svoje prave igre oziroma obrambe v reprezentanci. Ali je krivec za kakšnega od treh golov? Hja, težko rečem. Mogoče bi lahko bolje posredoval pri prvem golu. Če bi se samo ulegel bi lahko ubranil gol. Ali bi OBLAK posredoval bolje? Mogoče ja, mogoče ne. Lahko smo pa sami videli, da je bil v dresu Atletica v izvrstni formi in da ima izreden občutek za postavljanje v vratih. Mogoče pa bo moral Srečko počasi razmišljati o zamenjavi v vratih in dati več priložnosti Janu. PA SI UPA?
  •    CESAR – kajzer kot kajzer. Enaka ocena kot na tekmi SLO:ANG oziroma še boljša. Ni kaj dosti pripomniti.
  •    JOKIĆ – Spet podobna ocena kot na tekmi SLO:ANG. Pri zadnjem golu bi moral bolje spremljati situacijo in bolje posredovati. MORAL BI!
  •     ILIĆ – Velika napaka v 80. Minuti, ki je naš voz povlekla v KATASTROFO.
  •     KURTIĆ – meni je zelo všečen igralec, ki se vedno bori do zadnjega. Moral bi zadeti gol proti koncu srečanja. MORAL BI!
  •    ILIČIĆ – je mojster, je individualist, ki lahko z eno potezo odloči tekmo. Ni kaj pripomniti. FANTASTIČEN IGRALEC.
  •     KAMPL – same ODLIKE. Velik borec in graditelj igre. Mogoče jev zaključku premalo dobil kakšno žogo, da bi jo lahko zadrževal, ker on je res mojster v tem. Nad njim bi moral sodnik zapiskati enajstmetrovko. MORAL BI!
  •    NOVAKOVIĆ – NOVA . Pred tekmo sem razmišljal tudi v tej smeri, da se bo mogoče moral počasi posloviti od reprezentance. Takoj me je demantiral in lahko smo videli, kaj pomeni RUTINER, ki skoraj nikoli ne zgreši IDEALNE PRILOŽNOSTI. Priznam, da sem se motil. Še ga potrebujemo.

 

Kaj pa SREČKO?

 

Kot je po koncu povedal ZUPAN, je bila napaka selektorja pri samih menjavah in ker enostavno ni znal taktično postaviti igre v zadnjih 10.minutah. UDOVIČ je pa en analfabet, ki v slogu politikov nekaj momlja, brani Srečkota in ne pove nič. Branko ga je dobro zabil, ko je rekel, češ kaj boš pameten, ko pa nisi kot trener vodil nobene tekme. Udovič pa mu je odvrnil, da je bil na tekmi SLO:SRB let 2000, ko so doživeli podoben šok iz vodstva 3:0 na 3:3. S tem se dragi UDOVIČ ne bi ravno hvalil! Mimogrede, tudi to tekmo je vodil SREČKO!

 

Absolutno se strinjam z ZUPANOM

 

Gre samo za moj osebni amaterski pogled in amaterske ocene!