Vseh deset VOJNE ZA SLOVENIJO dni sem preživel na barikadah, to pomeni vse noči med 19 uro in 07 uro zjutraj. Na območju Ljubljane je bilo več kontrolnih točkj oziroma barikad.
Nekaj noči sem preživel na barikadi na t.i. TRIANGLU, to je na obvoznici, križišče primorske AC, ki pride iz smeri Brezovice, Južne Obvoznice in Zahodne Obvoznice iz smeri Celovške ceste.
Na TRIANGLU je bila postavljena barikada, ki je preprečevala dostop vojaških vozil iz smeri vojašnice na Vrhniki proti centru Ljubljane. Najprej so bila za barikade postavljena tovorna vozila, kasneje pa so postavili ŠPANSKE JEZDECE.
Nekaj noči sem preživel na barikadi, kjer sem začel prvi dan, se pravi križišče Topniške ceste in Šmartinske ceste, zadnje dni vojne pa sem preživel na barikadi, ki je bila v neposredni bližine vojašnice Šentvid in sicer na nemški cesti, neposredno pod vojašnico.
Na barikadah, kjer sem bil jaz smo bili samo miličniki. Bilo nas je med 8 in 10 in smo bili smo seveda oboroženi. Nosili smo neprebojne jopiče in čelade.
Za vedno pa si bom zapomnil vse te ljudi, sosede, ki so stanovali v bližini teh barikad, ki so nam nosili hrano in čaj in nas spodbujali. Čudovit občutek saj smo bili takrat kot ENO.
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE.
Eden izmed prvi dogodkov, ki sem si jih globoko vtisnil v spomin je bil dan, ko sem z drugimi soborci odhajal na barikado. Peljali smo se po Tivolski cesti (takratni Drenikovi cesti) proti Tržaški cesti. Opazili smo, da se je v smeri Večne poti peljalo več vozil Milice.
Kasneje smo izvedeli, da so takrat pripadniki slovenske Teritorialne obrambe na Večni poti sklatili helikopter JLA, ki je upravljal slovenski pilot.
NAJ PILOT POČIVA V MIRU!!!
