Vabljeni, da podpišete pismo francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Kot veste je francoski predsednik ob nastopu francoskega predsedovanja napovedal vpis pravice do smrti nerojenih otrok v Listino EU o temeljih pravicah. Gre za škandalozen predlog, ki, kot utemeljujemo v pismu, ni v skladu s pravom EU. Hkrati je neverjetno, da ob največji demografske krizi v Evropi po koncu druge svetovne vojne, voditelj Evropske unije smrt postavlja pred življenje. V času, ko druge velike civilizacije spodbujajo rojstva otrok, velik del Evropske unije dela vse, za svoj demografski zaton. Kot državljani Slovenije in Evropske unije smo zavezani naši civilizaciji in našemu načinu življenja, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, za demografsko preživetje Slovenije in Evropske unije. Temelj preživetja Slovenije in Evropske unije pa je veselje do življenja, materinstva in očetovstva. Zavzemamo se za to, da bo spodbujanju teh vrednot zavezana vsaka država in Evropska unija.

Pismo s podpisniki bo v francoskem prevodu z navedbo imena, priimka in kraja bivanja podpisnikov bo 18. 2. predano francoski veleposlanici v Sloveniji. Podpisi bodo vključeni v vseevropsko pobudo za spoštovanje življenja ter pomoč mamam in očetom v stiski, ki se oblikuje.

Odprto pismo Emmanuelu Macronu, predsedniku Republike Francije in predsedujočemu svetu EU podpišite TUKAJ.

———————————————————

Spoštovani gospod Emmanuel Macron, predsednik Republike Francije,

»Moja pravica do življenja se ustavi ob pravici do življenja drugega. Le drug ob drugem bomo polno živeli. Zato se zavzemajmo ZA življenje, za vsako človeško življenje.«

S presenečenjem in razočaranjem smo sprejeli vašo izjavo, s katero ste napovedali vaša prizadevanja za vpis t. i. pravice do smrti nerojenega otroka v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Evropska unija se sooča z največjim zgodovinskim problemom po drugi svetovni vojni, to je drastično upadanje rojstev domačega prebivalstva. Gre za proces, ki je v kritični fazi, od katere je odvisen nadaljnji obstoj evropske civilizacije, evropskih narodov in evropskega načina življenja. V tem kritičnem času državljanke in državljani Evropske unije pričakujemo, da bodo evropski državniki usmerili vse sile v krepitev veselja do življenja in spodbujanje rojstev domačega prebivalstva. Kot veste Združene države Amerike, Rusija in Kitajska vlagajo v tej smeri izjemne napore, medtem ko večina evropskih držav tej tematiki ne posveča dovolj pozornosti.

Zahteve po vpisu pravice do smrti lastnega nerojenega otroka v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah izhajajo iz predpostavke, da nerojeni otrok ni človek, da nima človeškega dostojanstva in nima človekovih pravic. To so zastareli pogledi in jih je znanost že zdavnaj ovrgla. Nerojeni otrok je človek, ima človeške organe, čuti bolečino, doživlja čustva… Vse to je znanost že dognala.

Ali naša civilizacija res razume človeka zgolj kot meso, ki vse pozabi? Mame in očetje v stiski so potrebni podpore in pomoči, ne pa siljenja v smrt svojega otroka ter v trajno bolečino te odločitve.

Ne moremo se strinjati z idejami, da je moja in samo moja pravica odločati o življenju drugega. Tako kot smo kot družba zavezani k temu, da iščemo rešitve pri prepirih in sporih brez uporabe nasilja, bodimo zavezani k iskanju nenasilne rešitve tudi v primeru vprašanja ogrožanja začetega življenja. Kljub težavam, stiskam in naporom se človek bori za življenje. Ampak, ali res samo za svoje? Splaviti in s tem povzročiti smrt nerojenega otroka ni rešitev, saj je to dejanje, ki ga mama in oče ne pozabita v največ primerih vse življenje.

Zakaj je nekaterim pomembno, da se v temeljno Evropsko listino, ki naj vodi k blagostanju in sožitju, k napredku evropskega človeka, zapiše pravica do smrti nerojenega otroka, pravica do uničenja življenja? So besede francoskega predsednika države ob začetku predsedovanja evropskemu svetu res posledica skrbi za zdravje žensk, skrbi za njihovo izobrazbo, skrbi za enakopravnost in razvijanje njihovih talentov v družbi…? Mar ni skrb za zdravje in izobraževanje že zapisana v Evropski listini o temeljnih pravicah?

Je v želji po lažji dostopnosti do smrti nerojenega otroka res v prvi vrsti skrb za dekle, ženo, ki se znajde pred to odločitvijo? Ali ni to morda občutek krivde, da smo povzročili, ali samo dopustili, da se je moja soseda, sodelavka, prijateljica, sodržavljanka znašla pred to odločitvijo? Ali ne gre samo za lažjo, hitrejšo, včasih skoraj industrijsko dejanje, ki naj bi povrnilo telo v prvotno stanje. Medicina in mame, ki so šle skozi to Kalvarijo vedo, da to sploh ni res. Telo in še posebej duša se ne povrneta v prvotno stanje. Ali naša civilizacija res razume človeka zgolj kot meso, ki vse pozabi? Mame in očetje v stiski so potrebni podpore in pomoči, ne pa siljenja v smrt svojega otroka ter v trajno bolečino te odločitve.

Spoštovani gospod predsednik, imate dve možnosti. Ali boste glasnik življenja – ali pa glasnik smrti najbolj nemočnih med nami. Želimo vam, da postanete glasnik veselja do življenja in ljubezni do nerojenih otrok in se kot tak z zlatimi črkami zapišete v evropsko zgodovino.

Mar ni neskončno bolj plemenito storiti vse, tudi težje, daljše korake, da se oplemeniti dve življenji, že rojeno in še ne rojeno? Zakaj toliko besed in truda za olajšanje postopkov izvršitve smrti nerojenega otroka, če pa je bolj človekoljubno in humano prizadevanje za olajšanje življenja? Podprimo prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer za vsako človeško življenje, tudi tisto, ki čaka na rojstvo.

Zavezanost vseh Evropejcev in še posebej državnikov za spoštovanje življenja ter za ustvarjanje pogojev za dostojno življenje izhaja iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kjer že v 2. členu piše: »Vsakdo ima pravico do življenja«. Posebej izpostavljamo, da namen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah nikoli ni bil in ni, da prinaša nove pristojnosti na raven EU ali da celo posega v pristojnosti držav članic. Skladno s členom  51 listina izrecno poudarja, da ne razširja področja uporabe prava Evropske Unije preko pristojnosti Evropske Unije niti ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Evropske Unije ter tudi ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v Pogodbah. Določbe listine se za države članice uporabljajo takrat, ko izvajajo pravo Evropske Unije, ki pa ga na področju urejanja rojstev nerojenih otrok ni, saj EU za to ni pristojna.

Francosko predsedstvo je napovedalo odprtje razprave o vpisu pravice do smrti nerojenega otroka Listino EU o temeljnih pravicah, mi pa vas spodbujamo: ohranimo duh človeškosti in uveljavimo pravico do življenja! Ne omadežujmo listine o »temeljnih pravicah« s smrtjo! Naj se raje sliši naš glas veselja do življenja! Spoštovanje življenja nas bo vodilo k napredku. Življenje naj premaga smrt!

Spoštovani gospod predsednik, imate dve možnosti. Ali boste glasnik življenja – ali pa glasnik smrti najbolj nemočnih med nami. Želimo vam, da postanete glasnik veselja do življenja in ljubezni do nerojenih otrok in se kot tak z zlatimi črkami zapišete v evropsko zgodovino.

S spoštovanjem.

Prvi podpisniki:

Aleš Primc

mag. Janez Kunc

Metka Zevnik

mag. Andreja Megušar

Polona Naglič

Angelca Likovič

Andrej Likovič

dr. Urška Florjančič

Ivana Zajc

Luka Zevnik

Amedeja Rodman

Pismo lahko podpišete TUKAJ.

Pismo s podpisniki v francoskem prevodu z navedbo imena, priimka in kraja bivanja bo 18. 2. predano francoski veleposlanici v Sloveniji. Podpisi bodo vključeni v vseevropsko pobudo za spoštovanje življenja ter pomoč mamam in očetom v stiski, ki se oblikuje.

undefined