Članek
smo kot žaba v loncu
Objavljeno May 20, 2016

Kamena doba  se ni končala zaradi pomanjkanja kamenja, pač pa sta razvoj in rast pripeljala do bolj uporabnih predmetov za orožje ali domačo uporabo iz brona, in tudi bronasta doba se ni končala, ker bi zmanjkalo brona, ampak jo je zamenjala železna doba....Tako so se postopoma menjavala obdobja rasti vedno na višji stopnji znanja, kulture in ustvarjanja dobrin vse do danes.

Danes živimo v dobi  izkoriščanja fosilnih goriv,  ki jih sicer še ni zmanjkalo, se pa bo ta doba morala hitro končati iz precej bolj banalnega vzroka, kot je pomanjkanje potrebne snovi: zaradi prekomernega izkoriščanja zlasti fosilnih goriv, premoga, nafte in plina smo opustošili okolje in onesnažili zrak do te mere, da nam grozi dvig zemeljske temperature preko meje, ki še zagotavljajo znosne življenjske pogoje. Alternative ni. Ali prenehamo z izkoriščanjem fosilnih goriv in onesnaževanjem ekosistemov ali pa se bo človeštvo že kmalu znašlo v kaotičnih klimatskih pogojih in nevzdržnih okoljskih razmerah, ki si jih še ne znamo predstavljati in se jih ne bomo mogli ubraniti.

Toda obnašamo se kot žaba v loncu, ki zaradi počasnega segrevanja niti ne opazi, da se kuha, in se bo skuhala še predno bo lahko iz njega skočila. Ljudje se zavedamo neposredne nevarnosti in storimo vse, da se jo ubranimo, do oddaljene latentne nevarnosti pa smo brezbrižni. Trenutno sedimo v loncu s toplo vodo, ki bo začela vsak čas vreti, pa tega še ne čutimo in zato se še ne zavedamo.

V zgodovini človeštva so civilizacije propadale predvsem zato, ker se ljudje niso pravočasno zavedali nevarnosti propada. Nič boljši nismo od teh civilizacij, le da smo danes v večji nevarnosti. Problem današnje civilizacije je v tem, da so bili propadi minulih ljudstev lokalno omejeni, zato so se drugje na zemlji zopet pojavile nove civilizacije, naš propad pa bo globalen in po najbolj črnem scenariju grozi vsemu človeštvu dokončen izbris iz obličja zemlje, kajti ko bo zakuhalo ne bomo imeli kam odskočiti.

Presenetljive so ugotovitve o globljih vzrokih propada starih civilizacij. Arheolog Joseph Tainter  je v knjigi Collapse of Complex Societies pri ocenjevanju različnih razlag podvomil o možnosti, da je bil propad posledica osiromašenja naravnih virov, hkrati pa podvomil tudi o tem, da so  družbe mirno opazovale propad, ne da bi ukrepale, in tudi ne bi dovolile propada zaradi neustreznega upravljanja z okoljskimi viri. Toda primeri ki jih obravnava v knjigi so pokazali, da se je prav to pogosto dogajalo...

Jared Diamond v knjigi Propad civilizacij o tem problemu piše, da so njegovi študenti pa tudi Joseph Tainter prepoznali osupljiv pojav: Neustrezno skupinsko sprejemanje odločitev...       dejavnike k napačnim sprejemanjem odločitev je razdelil v zaporedje štirih kategorij: (1) skupina morda ne prepozna znakov prihajajočih težav, (2) skupina morda niti ne prepozna problema samega, ki se že pojavi, (3) Če problem pozna je možno, da ga niti ne poskuša rešiti in (4) družba morda poskuša rešiti probleme, a ji ne uspe.

Skrajna brezbrižnost zlasti večjega dela današnje družbe, do okoljskih in klimatskih problemov, kaže na četrto možnost tlakovanja poti v pekel: poznamo problem, pa ga za enkrat ne znamo, ne želimo, ali ne moremo rešiti.

Kaj pa naj bi pametna doba pravzaprav bila, Rastko Plohl?

kaj pa pametna doba

Ladislav zupi Prava tema! ;)*