Članek
Kaj krvna skupina pove o vašem zdravju, 1. del
Objavljeno Oct 06, 2015

Vaša krvna skupina vam lahko sporoča, katerim boleznim ste bolj podvrženi, na katere ste odporni in ali imate povečane možnosti za ponovitev obolenja.

Lahko vaša krvna skupina vpliva na tveganje za razvoj raka, čirov na želodcu ali na primer avtoimunskih bolezni? Znanstveniki so leta zavračali vsakršno idejo o tem, da imajo krvne skupine kakršen koli drug pomen razen za transfuzijo krvi. Kljub temu pa prihaja na dan vedno več raziskav, ki kažejo, da nas naša krvna skupina lahko naredi bolj odporne na nekatere smrtonosne bolezni ali da nas celo lahko zaščiti pred njimi. Ena od najnovejših raziskav je bila opravljena na medicinski univerzi v Tokiu na vzorcu 555 pacientov, obolelih za rakom prostate. Izkazalo se je, da krvna skupina moških lahko pomembno vpliva na povrnitev bolezni po uspešno opravljeni operaciji. Avtorji raziskave, predstavljene v aprilu na kongresu Evropskega združenja urologov (EAU), so razkrili, da imajo moški s krvno skupino 0 manjše možnosti, da ponovno zbolijo za rakom prostate po kirurškem posegu, za razliko od moških s krvno skupino A, ki imajo kar za 35 odstotkov več možnosti, da se bo bolezen po operaciji ponovila.

Pri Slovencih najpogostejša krvna skupina A

Naša krvna skupina je določena genetsko, podedujemo jo po starših. Tisočletja evolucije so privedla do razdelitve človeške krvi na štiri različne tipe: A, B, AB in 0. Zanimivo je, da se zastopanost krvnih skupin po svetu razlikuje. Na primer v Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A, ki jo ima približno 40 odstotkov ljudi, krvno skupino 0 ima približno 38 odstotkov ljudi, B 15 odstotkov in AB okoli 7 odstotkov, slednja pa je tudi v svetu najredkeje zastopana. Rh D-pozitivnih oseb je 83 %, Rh D-negativnih pa le 17 %. Rh-faktor je antigen, prisoten na rdečih krvnih celicah ali eritrocitih. Tisti, ki imajo ta antigen, so Rh-pozitivni, tisti, ki ga nimajo, so Rh-negativni. (Rezultati se nanašajo na bazo krvodajalcev v Sloveniji, vir: Zavod RS za transfuzijsko medicijo).

V Evropi je zastopanost krvnih skupin A in 0 skoraj enaka, medtem ko je oseb s skupino AB malo. Zanimivo pa je, da je med ameriškimi Indijanci najbolj zastopana krvna skupina 0, in sicer kar v 88 odstotkih, ljudi s skupino AB pa ni.

Krvna skupina pomeni klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk. Vsaka krvna skupina se je razvila na način, da nudi zaščito pred nekimi smrtonosnimi boleznimi, vsaka pa ima tudi neke svoje slabosti. Na primer osebe s krvno skupino 0 imajo najmanjše tveganje, da zbolijo za malarijo, glede na ostale krvne skupine, a večje tveganje, da zbolijo zaradi čira na želodcu, povzročenega z virusi in bakterijami.