Ste prepričani, da veste vse o živilih na svojem krožniku? Ne bodite tako prepričani. Natančneje smo pregledali 13 pogostih mitov o hrani in preverili, če držijo.

1. Puranje meso vam lahko pomaga bolje spati.

Res je, puranje meso vsebuje triptofan, aminokislino, ki jo telo potrebuje za proizvodnjo serotonina, ki pomirja možgane in nam pomaga spati. Vendar količina triptofana, ki je potrebna za dober spanec, ustreza 18 kilogramom puranjega mesa. Boljša alternativa so v tem primeru češnjev sok (vsebuje največ naravnega melatonina, ki izboljša spanec) in banane, ki so bogate z magnezijem in kalijem (oba pomagata pri spanju). Ali pa si naredite smuti, ki vsebuje obe vrsti sadja.

2. Kava dehidrira organizem.

Večina bo to trdila, vendar so študije, opravljene na aljaški univerzi, pokazale, da kava pri rednih uživalcih nima diuretičnih učinkov. Ta mit drži v primeru, ko kave niste navajeni piti, potem pa si naenkrat privoščite velik odmerek (dve ali tri skodelice). Pri takšnih kavopivcih so v telesu zaznali manjšo izgubo tekočine.

3. Borovnice vsebujejo največ antioksidantov.

Količine antioksidantov v hrani se merijo v enotah ORAC (oxygen radical aborbance capacity) in ORAC vrednost 100 gramov suhih sliv je dvakrat višja od enake količine borovnic. Suhe slive so resnično podcenjeno superživilo. Poleg tega, da vsebujejo 28 vrst antioksidantov, so resnično polne mineralov, kalija, magnezija, bakra in železa. Nedavne študije so pokazale, da redno uživanje suhih sliv celo zmanjša tveganje za osteoporozna obolenja.

4. Vegetarijanci morajo z vsakim obrokom zaužiti riž in stročnice.

Veljalo je mnenje, da vegetarijanci naj ne bi zaužili zadosti beljakovin, saj nobena rastlina ne vsebuje vseh aminokislin, ki jih najdemo v mesu. Vendar je bil ta mit zgrajen na nerazumevanju prehrane in sestavljenosti živil ter napačne predstave, da je prehrana z mesom edina prava in popolna. Ljudje, ki se prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko, morajo biti pozorni na natančno kombinacijo aminokislin. Jesti morajo hranljivo, pretežno polnozrnato prehrano, ki jo sestavljajo stročnice, sojini izdelki, oreščki, semena, raznovrstna zelenjava in sadje ter si tako zagotovijo zadostno količino beljakovin.

5. Večje je boljše, ko gre za sadje in zelenjavo.

Ne, če gre za hranljive vrednosti. Večje kot zraste sadje ali zelenjava, večja je vsebnost vode, sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov. Večje količine vode in sladkorja raztopijo koncentracijo esencialnih vitaminov, mineralov in hranil. Še več, majhni primerki so običajno tudi boljšega okusa in jih lahko dlje časa hranimo, saj imajo večjo vsebnost naravnih antibiotikov. Ta učinek je še posebej močan pri jagodah, melonah in drugih vrstah sadja in zelenjave z veliko vsebnostjo vode. Zato pri nakupu mislite na kakovost in ne toliko na velikost.

6. Oreščki redijo.

Najnovejše raziskave univerze v Kaliforniji odkrivajo, da ljudje, ki si za prigrizek radi privoščijo pistacije (kot oblika prehranjevanja z nizkim vnosom kalorij), izgubijo več kilogramov kot tisti, ki jedo preste. Beljakovine in vlaknine v oreščkih pomagajo potešiti lakoto. Maščobe, ki jih oreščki vsebujejo, pa pomagajo v prebavni sistem sprostiti hormone sitosti, kar omili lakoto. Svoji prehrani lahko dnevno dodate pest oreščkov – seveda pri količini ne pretiravajte.

7. V primeru laktozne intolerance morate z jedilnika črtati vse mlečne izdelke.

Ne nujno. Nekateri mlečni izdelki ne vsebuje velike količine laktoze. Na primer: trdi siri, kot sta parmezan in čedar, ter starani siri vsebujejo izredno malo laktoze, saj se večina te med izdelavo odstrani s sirotko. Tudi jogurt na splošno velja kot lahko prebavljiv, saj vsebuje bakterije, ki fermentirajo (ali pojedo) laktozo. Prav tako pa so nekatere študije pokazale, da oboleli lahko spijejo tudi do dve skodelici mleka na dan, če je ta količina razdeljena skozi ves dan in med več obrokov. Natančno koliko laktoze nek človek lahko zaužije, se razlikuje od osebe do osebe, zato poskusite majhne količine različnih jedi skozi dan in preverite svojo osebno reakcijo.

8. Uživajte ogljikove hidrate, če želite več energije.

Raziskava angleške univerze v Cambridgeu je pokazala, da so v bistvu beljakovine tiste, ki pozitivno vplivajo na možganske celice, ki nas ohranjajo budne in živahne. Hormon oreksin, ki se ob tem sprošča, povzroča, da smo bolj budni, medtem ko glukoza iz ogljikovih hidratov to aktivnost v bistvu zavira – to je eden od razlogov, tako pravijo znanstveniki, zakaj se po zaužitju obroka z ogljikovimi hidrati počutimo zaspane. Kakorkoli, beljakovine preprečijo, da bi se to zgodilo.

9. Jajca povišajo holesterol v krvi.

Ni res, če upoštevamo mnenje dr. Brucea Griffina z angleške univerze v Surreyju. On je prostovoljcem predpisal dieto z dvema jajcema na dan in malo kalorijami za obdobje 12 tednov in odkril, da se njihova raven holesterola ni povišala – v bistvu se je zaradi izgube kilogramov pri sodelujočih celo znižala.

10. Vse nasičene maščobe so slabe.

Znanstveniki vedno bolj dvomijo v to trditev, saj naj bi obstajala siva področja, ko gre za maščobe. Klasičen primer so mlečni izdelki. V zadnjih letih veliko študij ni uspelo dokazati povezave med uživanjem mlečnih izdelkov in srčnimi obolenji. V bistvu se mleko in uživanje mlečnih izdelkov celo povezuje z nekoliko zmanjšanim tveganjem srčnih obolenj, kapi in diabetesa. Večina teh študij je na koncu celo dokazala nasprotno od tega, in sicer, da ljudje potrebujemo maščobo in holesterol, ker so ti gradniki naših celic. Resnična težava za zdravje je prekomerno uživanje žitaric in sladkorja – živil, ki v telesu ustvarjajo inzulin – saj to lahko vodi v pridobitev telesne teže in v povišano tveganje za diabetes.

11. Sadje in zelenjavo je najbolje hraniti v hladilniku.

V bistvu so študije pokazale, da se v celi meloni, ki jo hranimo pri sobni temperaturi, podvoji raven antioksidanta betakarotena in v dveh tednih pridobi še 20 odstotkov drugega antioksidanta, likopena. Paradižniki, breskve in banane prav tako pridobijo več hranil, ko jih hranimo na sobni temperaturi.

12. Zaužijte 500 kalorij manj na dan, da izgubite 0,45 kilograma na teden.

To je bilo uveljavljeno pravilo za vse na dietni prehrani v zadnjih letih, vendar novejše raziskave ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje kažejo, da je razmerje veliko, veliko nižje. V 50. letih prejšnjega stoletja so računali, da 0,45 kg maščobe vsebuje 3.500 kalorij. Vendar sedaj vemo, da dve od teh domnev, nista bili pravilni. Ko ljudje izgubijo telesno težo, ne izgubijo samo maščobe, ampak tudi mišice – in kalorij, shranjenih v tem tkivu, je manj kot v maščobi. In ko ljudje izgubijo težo, število kalorij, ki jih izgubijo, ni enakomerno, saj se postopoma manjša. Zato novo pravilo narekuje, da se ne smemo zanašati le na številke – vsako izgubo štejte kot korak v pravo smer.

13. Voda je najboljši vlažilec.

Voda je odlična izbira in nikakor ne smete zanemariti uživanja le-te, vendar ko je vroče, mleko ponuja boljše rezultate. To je bilo odkritje študije kanadske univerze McMaster. Primerjali so otroke, ki so vadili v vročini, in odkrili, da so tisti, ki so po vadbi popili mleko, izgubili manj tekočine med okrevanjem kot tisti, ki so pili vodo. V primerjavi z vodo se je v telesu ohranilo približno 35 odstotkov več mleka in pol manj urina. Naravni elektroliti v mleku, kot je natrij, bi naj stali za tem dvigom. Ker vemo, da niste več otrok, razkrivamo tudi to, da so angleške študije pokazale podobne rezultate pri odraslih.

Fotografija: Depositphotos