Samostojno vplačevanje v pokojninsko blagajno

Takšnih ljudi, ki so sami vplačevali v pokojninsko blagajno je več tisoč.

Mnogi so zaradi stečajev podjetij in drugih posledic gospodarske krize izgubili službo in pristali na zavodu za zaposlovanje. Tam so zaman iskali primerno zaposlitev in za čas, ko so izgubili pravico do nadomestila, jim je bilo svetovano, naj si sami doplačujejo pokojninsko dobo. S tem bi ohranili obseg pravic, da se bodo pozneje lahko starostno upokojili. Ko je bil v veljavi prejšnji pokojninski zakon, torej do konca leta 2012, je bilo namreč prostovoljno plačevanje v obvezno pokojninsko zavarovanje izenačeno z redno zaposlitvijo. Oseba, ki je brezposelna ali zaposlena za polovični delovni čas, je tako za manjkajoče ure sama plačevala odmerjene socialne prispevke in s tem tako kot drugi nabirala pokojninsko dobo.

Ureditev, ki je reševala vprašanje trajno brezposelnih ljudi, se je leta 2012 s pokojninsko reformo korenito spremenila. ZPIZ-2 je namreč uvedel nove kategorije pokojninske dobe, in sicer eno “z dokupom” in drugo “brez dokupa”, kar vpliva na to, ali je oseba upravičena do starostne ali do predčasne upokojitve. Med njima je zelo velika razlika: predčasna upokojitev ima ostrejše upokojitvene pogoje kot starostna pa tudi precej nižja je.

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice predčasne pokojnine morata biti izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe. Predčasna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot je določen za odmero starostne pokojnine, in v enakem odstotku kot bi se, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, odmerila starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 63 let in 6 mesecev ženska oziroma 65 let moški, za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Pri predčasni pokojnini ni možno zniževati zahtevane starosti na nobeni podlagi.

Če se je ljudem, ki so prostovoljno vstopali v obvezno pokojninsko zavarovanje, prej pokojninska doba štela kot “brez dokupa” in bi bili upravičeni do starostne pokojnine, jo je nova zakonodaja prekvalificirala v dobo z dokupom. Zdaj ljudem to ne pomaga kaj dosti, saj doplačil ne upoštevajo oziroma se lahko zdaj kvečjemu predčasno upokojijo ali pa delajo dlje.

Ker so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve prejeli na stotine pritožb, so se v sindikatih ZSSS in SDTS odločili, da od ustavnega sodišča pridobijo oceno ustavnosti domnevno spornih določb pokojninske zakonodaje. Zahtevo so na ustavno sodišče vložili že oktobra 2013, vendar do danes o njej še ni bilo odločeno. Ne glede na to, da naj bi imeli že od junija 2014 v rokah vsa dopolnila in pojasnila v zvezi z zadevo. Kar je ključno, po mnenju državnega zbora pri tem ni bila kršena ustavna pravica, ki prepoveduje retroaktivno veljavnost zakonov. Pokojninska doba naj namreč ne bi bila že pridobljena pravica, temveč pričakovana pravica in o njej se naj bi odločilo po predpisu, ki bo veljal v času njenega uveljavljanja.

Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti so še povedali, da če bo odločitev ustavnega sodišča negativno, bodo šli iskati pravico na evropsko sodišče.

Če smo že ravno pri ukinjanju pravic, se nam podobno obeta tudi na področju zdravstva. Novi zakon namreč predvideva tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja http://www.mojazavarovanja.si/zdravstveno-zavarovanje/dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje/. Več o tej spremembi pa prihodnjič.