Nekateri so bili ob branju moje zadnje knjige pretreseni, ker niso mogli doumeti, da je bilo življenje nekoč tudi v resnici tako kruto, ko so ga preko izpovedi brali v knjigi.

Tisti, ki stare čase še pomnijo, trdijo, da je bilo včasih še veliko huje….

Žal mnogi, ki so raziskovali preteklost, niso našli dovolj poguma, da bi prisluhnili tudi pripovedim o spolnosti.

*

Nekoč ni bilo na razpolago nikakršnih informacij o moškem in o ženski, o njunih spolnih organih, delovanju le-teh. Knjige o medsebojnih odnosih niso obstajale, bognedaj o intimi. Škof Jeglič je, na primer, napisal nekaj priročnikov, ki so bili polni moralnih naukov in prepovedi, žal pa so nekateri od njih vzbudili v krščanskih krogih nemalo zgražanja zaradi – ne boste verjeli - ''svobodomiselnosti''.

Tako nekje piše:''Združitev naj se izvrši kar mogoče sramežljivo. Mož naj se ne dotikuje žene na ''tem delu'', ker je nespodobno, in bi mogel ženo tam pokvariti.''

Ko so kasneje knjižice prevedli v tuje jezike, med drugim v francoščino, so ga Francozi obdolžili, da je ''pornograf''.

*

Ko beremo knjigo Ogenj, rit in kače, moramo pozabiti na čas, v katerem živimo.

Obdobje med leti 1900 in 1965, ki ga opisujem, je bilo drugačno, vanj se je potrebno vživeti in ga poskušati razumeti takšnega, kot ga predstavljam skozi zgodbe.

*

Ljudje so bili nekoč po eni strani polni strahu pred grehom, po drugi strani je v njih ''vrel'' nagon.

Ženska je bila največja žrtev, saj se je prav na področju spolnosti ''spremenila'' v objekt, ki je bil namenjen zgolj rojevanju in zadovoljevanju moškega nagona.

*

Sicer pa, če sem odkrita, mnogi so danes v slabšem položaju, kot so bili naši predniki.

Ženske so bile nekoč priklenjene na moškega, ker so bile finančno odvisne od njega.

Ženske iz 21. stoletja pa so polne informacij o sebi, intimi, imajo svojo takšno in drugačno neodvisnost, pa jih je še zmeraj odločno preveč, ki ''padajo po stopnicah'' in dovolijo, da se moški izživljajo nad otroki.

Torej..?