Članek
BUTALE ZA V GUINNESOVO KNJIGO REKORDOV!
Objavljeno May 10, 2014

9 maj - svetovni dan Evrope.

V Firencah dogodek o prihodnosti Evrope,

v Ljubljani pa plapolajo jugoslovanske zastave

 

 

KAKO SO BUTALCI KUPOVALI PAMET

 

V Butalah so nekega dne ugotovili, da nimajo več pameti. Resda Butalci zase nikoli niso menili, da so kaj posebej brihtni, toda tisti kanček pameti, kolikor so je imeli, jim je tu in tam vendarle prišel prav.

Zdaj pa je izginila še ta sirotna pamet da bi jo vrag pocitral!

 Preprosto se je vdrla v zemljo. Prebivalci, z nekaj redkimi izjemami, so se podili sem ter tja po Butalah brez pravega cilja, ne da bi vedeli kam gredo in kaj sploh hočejo. Organi reda so, skupaj s časti vrednimi damami slovenskih sodišč, vzeli pot pod nogé in začeli iskati sledi za izginulo pametjo.

Pretaknili so vsak kotiček, toda o njej ne duha ne sluha. Vsi skupaj so, zavedajoč se resnosti nastalih težav, obvestilo o pogrešani pameti poslali celo v časopise, pribili na deske občinskih uradov in župnišč. Sobutalce so pozvali, naj kakršno koli sled o njej takoj prijavijo najbližji postaji ljudske milice, podnevi ali ponoči, saj je bilo, a le takoj po  tistem, ko so jo pričeli pogrešati, več kot jasno, da se brez trohice pameti ne da več živeti.

Vrli možje, predvsem iz vrst politikov, ki so bili zadolženi za pamet v deželi, so menili, da jo je nekdo ukradel in prodal za mastne denarce. Zdelo se jim je zamalo, da so spregledali takšen, v nebo vpijoč zločin, ne da bi jim pri tem karkoli padlo v lačen žep.

Najprej so ustanovili preiskovalno komisijo, za predsednico pa določili poslanko, ki je bila - tako so menili – pri različnih delitvah plena do sedaj še najbolj prikrajšana.

''Ti si naša, ti boš že našla pamet, ko bo čas zato!'' so ga trepljali po ramenu in predsednik njene stranke jo je, ganjen in v solzah, stisnil k sebi na prsi.

Člani preiskovalne komisije so začeli prihajati tudi na dom. Najraje tja, kjer so vedeli, da imajo kaj pod palcem. Lepa dekleta so se jim ponujala za spremstvo, bila so sicer vredna vsega občudovanja, a kaj, ko je še toliko lepih fantov na svetu!

Predsednik si je kmalu zgradil vilo na morju, tretji član, Poldrugi Martin pa tudi.

''Hočemo še več sredstev za normalno delovanje komisije!'' so se pridušili na seji Državnega zbora – in so jih tudi dobili.
Poslanci so se zavedali, da morajo s komisijo, ki išče nekaj tako dragocenega, kot je pamet, skrbno ravnati.

V bistvu, če smo pošteni, pa so se zategadelj, ker je pamet izginila neznano kam, vsi dobro počutili. Tudi ljudstvo.

Življenje v deželi je čez noč postalo izjemno prijetno. Zdelo se je, kot bi se vsem oddahnilo. Pameti ni bilo in zato so lahko počeli, kar jih je bila volja. Tiste redke, za katere so zaslutili, da pa bi je še lahko imeli magari le ščepec, so začeli sodno preganjati.

Temu so ploskali celo člani preiskovalne komisije.

''Ej, fantje, ne gre, da bi kdorkoli posedoval tisto, kar mi vztrajno iščemo!'' so se razburjali na televiziji, novinarji pa so jim kimali in upogibali hrbte k tlom.

In zato, da bi ves vesoljni svet vedel, v kakšnem nemogočem položaju so se znašli, so začeli, butalski kot so bili, izobešati še zastave dežele, ki jih je nekoč okupirala in želela uničiti.

Tepanjci so se temu smejali, a nič ni pomagalo.

Butalci so bili trmasti in celo na dan, ko so vsi naokoli njih praznovali ''Dan sreče in veselja'', so oni sklenili, da to pač ne gre. Če nimaš pameti, ne moreš biti ne srečen, ne vesel. Spet so izobesili sovražne zastave in celo mične sodnice so si nadele titovke in vzneseno zaplesale pred državljani s praznimi glavami.

Ko je v Butalah zasedal parlament, so ugotovili, da je ena komisija, ki išče pamet, premalo. Zato so ustanovili še dve, ki sta si zadali nalogo, da prvi izdatno pomagata.

''Če ne bo pomagalo, bomo ustanovili še deseto in dvajseto komisijo!'' je na TV grmel gospod Predsednik, ki je sicer moral stati na pručki, da se ga je kaj videlo, a nič zato. Ker ni bilo pameti, ne blizu, ne daleč, nikogar ni brigalo, zakaj tako je.

Danes je v Butalah lep in sončen dan. A to Butalcem ni mar. Dokler se Pamet ne bo vrnila, bodo jedli travo, če pa bo te zmanjkalo, pa zrak v omaki na butalski način.