Vrt v juniju
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Torek, 4. junij 2019 ob 11:41

Odpri galerijo

Pomlad se poslavlja, prihaja poletje in z njim poletne visoke temperature. V tem času v vrtu predvsem zalivamo, okopavamo, gnojimo in zatiramo plevele. Sicer pa sadimo jeseni cvetoče cvetne čebulnice, pozne sorte zelenjave in trajnice. Letošnji maj je bil zelo moker, zato je zemlja dovolj zalita, je pa toliko več težav s pleveli in boleznimi.

V okrasnem vrtu presajamo trajnice, kot so iberis, avbrecija, nizke plamenice, grobeljnik. Sejemo dvoletne cvetlice (mačehe, spominčice, turške nageljne, marjetice), ki bodo cvetele spomladi drugo leto.

Vrtnicam sproti odstranjujemo odcvetele cvetove. V skalnjaku uredimo zgodaj cvetoče rastline. Odstranimo odmrle liste in cvetove, da zmanjšamo nevarnost napada polžev. Ko prenehajo cveteti bradate perunike, jih lahko delimo, če so se preveč razrasle. Izkopljemo jih in razdelimo rizome. Središčni del zavržemo ter posadimo mlade stranske dele. Redno kosimo trato in jo pognojimo. Po cvetenju obrežemo grmovnice, ki cvetijo na starem lesu, visokodebelne grme ter žive meje. Na opore privezujemo nove poganjke vzpenjavk.

Več preberite v 23. številki Kmečkega glasa

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 11. Nov 2019 at 15:26

34 ogledov

Novačanova gledališka srečanja
Naslednji konec tedna si  lahko ogledate zadnje predstave 27. Novačanovih gledaliških srečanj. V petek, 15. novembra, ob 19.30 bo v Kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje - Celje, Kulturniška 4 uprizorjena tekmovalna predstava, komedija Ščuke pa ni Bistriškega teatra Slovenska Bistrica, v soboto, 16. novembra 2019, pa bo sklepni del festivala z razglasitvijo najboljše predstave festivala po oceni občinstva in s komedijo Emigranta Gledališke skupine KUD Dolomiti. Celjski gledališčniki vas toplo vabijo na ogled predstav! Ščuke pa ni Predstava Emigranta

Wed, 6. Nov 2019 at 13:25

73 ogledov

Od zastirke do svetle kleti
Letošnja sezona se končuje in vrt je treba pripraviti za zimo. To zajema tudi zaščito nekaterih rastlin pred zimskim mrazom. Ključno pri njihovi zaščiti je, da se zavedamo, da mraz ni edina težava. Večinoma gre za kombinacijo nizkih temperatur in vlage, ki negativno vpliva na rastline ter vodi v njihov propad. Jesenski dež pred zimo močno poveča vlažnost tal, ki traja daljše obdobje dokler zemlja povsem ne zmrzne. To lahko vodi do propada korenin in posledično cele rastline. Temu sledijo še nizke temperature, ki vodo spremenijo v led in lahko pri neprilagojenih rastlinah povzročijo poškodbe tkiv. V tem obdobju poskrbimo, da bodo naše rastline uspešno prebrodile zimsko obdobje. ODEJA IZ SLAME Z zaščito rastlin začnite že pri koreninah. Okrog rastline nasujte pet do deset centimetrov debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin. Nanos zastirke bo še posebej koristil za mraz občutljivejšim rastlinam, ki prezimijo v obliki gomoljev in korenik. Več preberite v 46. številki Kmečkega glasa

Wed, 30. Oct 2019 at 14:45

125 ogledov

Vrt v novembru
November in marec sta meseca, ko največ sadimo. Pri sajenju je treba upoštevati nekaj pravil, ki na splošno veljajo za vse rastline. Pogoj za uspešno sajenje je dobra priprava tal. Za trajnice tla dobro prekopljemo, za grmovnice in sadna drevesa pa izkopljemo jame. OKRASNI VRT Če ne zmrzuje, lahko sadimo vrtnice, okrasne grmovnice in vzpenjavke. Vrtnic načeloma jeseni ne režemo, skrajšamo le kakšen poganjek, vendar ne prenizko, saj lahko rastline pozimi pomrznejo. Mnenja, ali naj zaščitimo vrtnice z vejami oziroma zastirko, so različna. Nekateri naredijo to pred vsako zimo, drugi tega ne delajo, češ, da ni treba. Posebno občutljive so visokodebelne vrtnice, ki imajo cepljeno mesto višje, tik pod krošnjo. V tem času v ustreznem vremenu lahko še vedno sadimo tudi trajnice, okrasne čebulnice in gomoljnice. Prihodnje leto bodo ravno tako cvetele, morda malo pozneje, kot če bi jih sadili pravočasno. Več preberite v 45. številki Kmečkega glasa

Wed, 23. Oct 2019 at 14:15

120 ogledov

Krizanteme
Prvi november povezujemo s pokopališči, grobovi, srečanji s sorodniki, svečami in cvetjem, natančneje s krizantemami. Krizanteme so za nekatere nagrobni cvet – znak minljivosti, smrti, za druge simbol duhovnosti in nesmrtnosti duše, ponekod veljajo za podobo večnega življenja, na Japonskem pa je cesar krizantemo sprejel za svoj osebni simbol. Švedski botanik Carl Linne je sestavil zanjo poetično ime – zlati cvet sreče iz kombinacije grških besed chrysous – zlato, in anthemon, kar pomeni cvet. Krizanteme so lahko enoletnice ali zelnate trajnice s cvetovi najrazličnejših oblik in v barvni paleti, ki sega od bele prek odtenkov rumene, oranžne, opečne, bronaste, rožnate, vijolične celo do zelene. Le modre in črne ne najdemo. Vendar to, kar imenujemo cvet, v resnici ni en sam cvet, ampak ga sestavljajo številni majhni cvetovi, ki jih na spodnji strani obdajajo ovršni listi. Ti cvetni koški so lahko podobni kroglam in kroglicam, gumbom, marjeticam, lahko so izvihani, vrstnati, nevrstnati; skratka, velikokrat sploh niso podobni cvetovom, kot si jih predstavljamo, da bi morali biti. Velikocvetne enostebelne rezane krizanteme, ki so v cvetličarnah in vrtnarijah naprodaj pred dnevom mrtvih, vzgajajo profesionalni vrtnarji. Vzgoja je dokaj težavna, saj so krizanteme rastline kratkega dne, kar pomeni, da se začnejo cvetovi oblikovati, ko se dan krajša. Več preberite v 44. številki Kmečkega glasa

Mon, 21. Oct 2019 at 13:00

163 ogledov

Vrt zdravnika Ferrarija
Vsak letni čas ima svoje čare in v sončnih jesenskih dneh ni nič lepšega kot nedeljski izlet v katerega od zanimivih krajev. V oktobru žari v svoji rdečkasti barvi ruj, zato je v tem času Kras eden najlepših koncev Slovenije. Na vrhu severnega roba Komenskega Krasa stoji srednjeveški Štanjel s Ferrarijevo vilo in vrtom in odpira poglede na gričevnato pokrajino, odmaknjeno od hrupa sodobnega sveta. Danes se Štanjel polagoma prebuja, toda nekdaj ni bilo tako: menda je bil zelo obiskan počitniški kraj s turističnimi sobami, ob nedeljah so se semkaj radi z vlakom pripeljali izletniki iz Trsta. Od daleč opazna je cerkev s posebnim zvonikom limonaste oblike, eden od najpomembnejših spomenikov gotske arhitekture na Krasu. Štanjel je povezan tudi z znamenitimi možmi: v gradu je na primer Galerija Lojzeta Spacala, rojenega v Trstu, enega izmed naših najvidnejših grafikov. Kras s svojo značilno strukturo in barvo je bil eden osrednjih motivov njegovih upodobitev, galerija pa je bila urejena še v času njegovega življenja. ARHITEKT MAKS FABIANI S Štanjelom in bližnjim Kobdiljem pa je najtesneje povezan arhitekt Maks Fabiani. Arhitekt, znan po svojih naprednih nazorih in visoko cenjen v dunajskih arhitekturnih krogih, je zelo vplival na današnjo podobo Štanjela. Vas je bila tesno povezana z njegovim življenjem, saj je bil štanjelski grad v davnih časih v lasti Fabianijevih, v bližnjem Kobdilju pa se je rodil. Ta slavni mož z obetavno kariero se je zavzeto posvetil Štanjelu, osrednji del njegovega načrtovanja pa je bil povezan s projektom Vile Ferrari. Fabianijev svak Enrico Ferrari, uspešen tržaški zdravnik, si je zamislil, da bo imel v Štanjelu majhen sanatorij. Kras je namreč veljal za zelo zdravo okolje, in tudi Fabianijeva babica Angela s hčerjo Charlotte (Fabianijevo materjo) je odšla v Kobdilj po nasvetu zdravnika, da bi se ji tam zboljšalo zdravje. Ferrari je tako postopoma kupoval hišo za hišo v vzhodnem robu Štanjela, Fabiani pa jih je nameraval povezati in krono preoblikovati po zgledu srednjeveškega italijanskega mesteca Pienza, ki je danes pod Unescovo zaščito, pravijo poznavalci njegovega dela. Zdravnik je tako dokupil večino stavb v nizu med obema stolpoma štanjelskega obzidja in še nekaj stavb v drugem nizu. Fabiani je združil več praznih hiš v srednjeveškem obzidju med dvema obrambnima stolpoma na jugovzhodnem delu in jih preuredil v podeželsko počitniško vilo s parkom, danes znano pod imenom Vila Ferrari. Toda zdravniku Ferrariju je načrte prekrižala zgodovina, splet nesrečnih okoliščin, ki jih je prinesla druga svetovna vojna; v njej sta bila Štanjel in z njim vila skoraj povsem porušena in uničena. PARK Z RIBNIKOM SREDI KRASA V skladu z zamislijo o majhni zasebni kliniki je Fabiani uredil velik park pod vilo in sprehajalno pot okoli naselja. Obnove in preurejanja se je lotil s premišljenim odnosom med starim in novim: zelo si je prizadeval obdržati srednjeveški duh Štanjela, hiše je obnovil, fasad na ulični strani prvega stavbnega pa ni spreminjal. Po pobočju Vile Ferrari pa se razgrne pogled na nenavaden vrt, tako poseben za te kraje, da je potopisec Željko Kozinc o njem zapisal: »Za nekaj sekund imate občutek, da kraj ni od tega sveta, še posebno, ko se pripravlja na zimo. Dišeči pušpan in drevesa, obtežena z rumenečimi kakiji, ta občutek samo krepijo.«

Mon, 21. Oct 2019 at 12:50

197 ogledov

Čokoladni štruklji s figami
Štruklje lahko pripravljamo v vsakem letnem času z drugačnimi nadevi. Na vrtu naberemo še zadnjo svežo špinačo ali blitvo, korenčkov nadev dodamo skutnemu in zavijemo slane štruklje, poleg njih pa lahko pripravimo še sladke s proseno kašo, jabolki in figami, za testo pa uporabimo moko iz starih žit in kaš. PROSENI ČOKOLADNI ŠTRUKLJI S FIGAMI Sestavine: za testo: 150 g prosene moke, 150 g pšenične bele ostre moke TIP 500, 20 g kvasa, 25 g kakava, 40 g sladkorja, 25 g surovega masla, 50 ml rastlinskega olja, 2 g soli, 2 rumenjaka, približno 150 ml toplega mleka, 80 g stopljenega surovega masla za zabelo Naredimo testo: V skledo presejemo moko, naredimo jamico, vlijemo vanjo v toplem mleku stopljen kvas, vmešamo malo moke in pustimo 5 minut, da vzhaja. Nato damo ob strani sklede kakav, stepena rumenjaka, sol, sladkor, mleko, stopljeno maslo ter s toplim mlekom zamesimo testo. Gladko pregnetemo in testo pustimo vzhajati, da ga bo še dvakrat več. Za nadev iz prosene kaše, jabolk in fig: 100 g prosene kaše, 150 g olupljenih in naribanih jabolk, 150 g fig (svežih ali suhih), 400 ml mleka, 4 jajca (ločimo beljake in rumenjake), 50 g sladkorja 100 g goste kisle smetane, sok ene limone, malo cimeta, malo klinčkov, malo soli, sok in lupina ene ekološke limone Za pripravo nadeva iz prosene kaše najprej skuhamo proseno kašo, ki jo v vroči vodi operemo, nato jo 25 minut kuhamo v osoljenem mleku z naribanimi jabolki, cimetom in klinčki, da se zgosti in zmehča. Ko se ohladi, ji primešamo na drobno narezane fige, limonin sok, spenjene rumenjake s sladkorjem in smetano, nato pa narahlo dodamo trd beljakov sneg in nadev takoj namažemo na testo. Če je preveč tekoč, ga segrevamo na vroči vodni kopeli ob nenehnem mešanju, da se strdi. Vzhajano testo razvaljamo na prt ali silikonsko podlago v kvadrat, ga enakomerno namažemo z maslom in kokosovim nadevom ali nadevom s proseno kašo, jabolki in figami ter trdo zvijemo v štrukelj in zavijemo v prozorno folijo za živila, posuto z drobtinami. Koncev folije ne zapremo, saj morajo še vzhajati. Pred kuhanjem zavežemo konce tako, da na vsakem koncu pustimo še za debelino prsta prostora, ker se bodo štruklji med kuhanjem nekoliko podaljšali. Štruklje, zavite v prozorni foliji, še zavijemo v alufolijo in prebodemo. Damo jih v vrelo osoljeno vodo tako, da gleda za prst štruklja iz vode, ter kuhamo pokrite kuhamo pokrite okoli 35 minut, odvisno od debeline. Lahko jih pečemo tudi v pečici 20 do 30 minut pri temperaturi 180 do 200 stopinj. Na začetku jih pečemo zavite v papir za pečenje, da ne spremenijo oblike. Nato pa jih po 10 do 15 minutah odvijemo in pečemo do konca. Ponudimo tople. Zabelimo z maslom in drobtinami in po želji sladkamo ter posujemo s cimetom. Več receptov najdete v 42. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/proso-millet

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt v juniju