Večina vrtnic, ki rastejo na naših vrtovih, zahteva redno škropljenje. Če jih ne škropimo, najprej pegavost in rja obereta spodnje liste, v drugi polovici poletja pa nam plesen uniči še vršičke s popki vred. Že dolgo obstajajo tudi sorte, ki ne potrebujejo škropljenja. Kdor ne zmore bolehnih vrtnic izkopati, zavreči in nadomestiti z novimi, jih mora obremenjevati s fungicidi, ki jih mehkužne vrtnice potrebujejo za preživetje.


PEGAVOST, PLESEN IN RJA

Najpogostejši glivični bolezni sta črna listna pegavost in pepelasta plesen. Prvo spoznamo po črnih pegah, ki imajo nazobčan rob. Pege se z napredovanjem bolezni združujejo, listi porumenijo in prezgodaj odpadejo. V vlažnih letih se pojavi zgodaj, že maja, in z občutljivih vrtnic že v nekaj dneh »obere« vse liste. Bolezen se s spodnjih listov širi po grmiču navzgor; neredko vidimo vrtnice, ki imajo na vrhu stebla cvet, pod njim pa nobenega lista več.

Pepelasta plesen je dobila ime po belkasti pepelasti prevleki, ki prevleče površino listov, mehkih stebel, cvetnih pecljev in popkov. Listi se deformirajo in odpadejo, popki zakrknejo in se sploh ne odprejo. Če prva bolezen izbruhne v deževnem in hladnem vremenu, se močno razširi, ko se izmenjujejo vroči dnevi in rosne noči.

Tretja bolezen, ki se še kar pogosto pojavi, je rja. Med cvetenjem opazimo na spodnji strani listov drobne rjasto oranžne kupčke, nad njimi pa na zgornji strani lista tkivo potemni. List sčasoma porumeni in odpade. Za rjo občutljive sorte ostanejo pred koncem poletja brez listov in zaradi opešanosti ne napredujejo.

Več nasvetov najdete v 22. številki Kmečkega glasa