Tek z vozičkom

OddajNajini teki, dne 2014-10-17 ob 14:59:31

V  zadnjih tednih nosečnosti, ko sem se premikala kot mrož, sem sanjarila o tem, kako bom nekaj tednov po porodu spet tekla. In sem upala in verjela, da bo tale otrok drugačen od prvega in bo v vozičku srečen. Vsak dan sem prebirala članke o teku z vozičkom ter primerjala tekaške vozičke. Pri nas je silno borna izbira, v tujini pa je tega ogromno. Brala sem teste, primerjala lastnosti in cene ter izbrala tekaški voziček zase. Takoj, ko sva s štručko prišla iz porodnišnice, smo na internetu voziček naročili in čez nekaj dni je poštar pritovoril težko pričakovani paket. Bila je ljubezen na prvi pogled!

Seveda v prvih tednih ne jaz, ne dojenček nisva bila primerna za tek, za sprehode pa kar kmalu, ko smo se februarja otresli ledenega oklepa. Po predpisanih šestih tednih sem s tekom začela jaz, čez kak mesec pa sem končno stekla za vozičkom. Nekateri pediatri svetujejo, da je otrok pripravljen za tek šele pri šestih mesecih starosti, zato sem se stvari lotila zelo pazljivo.  Sprva sem tekla seveda zelo počasi, kratke razdalje, po lepem asfaltu. Takoj sem videla, da je naš drugi sin v vozičku srečen in zadovoljen. V resnici je vsakič takoj zaspal in spal celo pot. Po dolgih mesecih posedanja sem končno zadihala, srečna, da se spet gibam. Kako lepo je teči! Kljub temu, da smo zelo slabo spali (no, to še vedno), kljub dojenčkovim kolikam, kljub ljubosumju in izpadom trme starejšega fanta. S teka vedno pridem dobre volje, polna energije, nared za spopad z novimi družinskimi izzivi.

Tek z vozičkom seveda ni najlažji, potrebno je opraviti dodatno delo, da poleg sebe premikamo še voziček z otrokom. Sploh v klance se kar pozna. Je pa ogromna razlika med vozički. Tečemo namreč lahko z vsakim kolikor toliko bolj športnim vozičkom. Ampak s tekaškim je stvar precej lažja.

Še dve stvari sta, ki jih vidim kot slabosti teka z vozičkom. Prva je ta, da smo vezani na asfalt. Res je, da se da teči tudi po kakem lepem makadamu ali drugem gladkem terenu, ampak v moji bližini tega ni, zato sem vezana na isto traso. Druga slabost pa je, da je vsaj ena roka stalno na vozičku, s čimer je gibanje rok precej drugačno kot pri navadnem teku. Sprva sem voziček večinoma držala z levo roko, zato me je kmalu začelo boleti v levi rami. Sedaj roki pogosto menjavam in tega problema ni. Je pa res, da je pomoč rok pri običajnem teku kar precejšnja (poskusiti teči brez odrivanja z rokami) in to v tem primeru kar manjka.

Ima pa tek z vozičkom tudi dobre strani, vedno imam s sabo pijačo, majico, telefon. In ne ukvarjam se toliko sama s sabo, ampak bolj skrbim za otrokovo udobje – mu je dovolj toplo, ali preveč piha, ga moti sonce. In vsak dan znova sem vesela, da se naš fantek rad vozi v vozičku! Danes je že cel korenjak, ima 8 mesecev in z velikim zanimanjem opazuje svet, ki drvi mimo. Zato z veseljem izkoriščava toplo jesensko vreme in obilico časa, ki ga imava vsak dopoldan.

Tek mi je in mi še vedno pomeni sprostitev in nagrado zase. Verjamem, da sem zato, ker tečem, boljša in srečnejša mama. 

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
6
Ana Kos
1
Oct 20, 2014
:D :D
No, vsega mogočega je pri nas, takega in drugačnega.
Ampak ob vozičku se pogosto spomnim tistega, ko sem v navadnem v košari peljala svoji dvojčici, sedeli sta, za hbrtom imeli pa povšterčke. Pot je bila bolj travnata kot ne in jamasta tudi in enkrat se je tako zagugalo, da sta deklici poleteli čez v travo ... Ojej. Na srečo ni bilo nič hujšega. :)

Jaz sem kar za tikanje, saj je v tikanju prav tako spoštovanje kot v vikanju (poznam pa ljudi, ki prav z vikanjem pokažejo, kako zelo mrzijo sogovornika!)

Vse dobro!
#6
Najini teki
1
Oct 19, 2014
Jejžeš, pri vas mora biti res pestro! In, kot je na tvojem blogu napisala komentatorka, ti si res pravi vulkan (pozitivne) energije! Zadnje dni dostikrat pomislim na vašo družino, ko se meni zdi, da imam polne roke otrok in opravkov.
Hvala vama za lepe besede!

PS: Hvala tudi za predlog za tikanje. Se bom potrudila! Mi bo pa ob spoštovanju, ki ga čutim do tebe, zagotovo kdaj ušel kak "vi"! :)
#5
Ana Kos
1
Oct 18, 2014
Včasih sem imela kakšne divje - recimo, kako spraviti z navadnim vozičkom domov enega dojenčka in enega ali dva večja napol speča ali celo speča otroka. Enkrat sem enega spečega dala v voziček, dojenčka pa nanj. Pa tudi na strehici vozička se je že kdo vozil :)
Ali pa eden štuporamo, dva pa v vozičku, seveda v navadnem, ne v takem za dvojčke.
Tudi ko sem imela dvojčici, nisem imela vozička za dvojčke. Ne vem, če so tedaj sploh že obstajali :) uf, sem že stara ;)

Kako naj rečem? Aha: Srečno vožnjo še naprej! :)

P.S.: Mislim, da se lahko tikamo. Kajne?
#4
VinKos
1
Oct 18, 2014
Panta rhei, vse teče - kolesa od vozička, v njem rahlo ležerno
dojenček. takoj za njim zagnano njegova mama - prej in
potem pa tečejo krepilni napitki, od mleka naprej!
#3
Najini teki
1
Oct 18, 2014
Ana, verjamem, da je pri vseh vaših otrocih marsikdaj potrebno pohiteti. :) Vas izredno spoštujem in občudujem!
Res, ko smo kupovali voziček, me je prav skrbelo, da ga ne bomo mogli prav izkoristiti - prvi sin se ni maral voziti. No, sedaj sem pa resnično vsak dan znova hvaležna, da ga imamo. Je pa res, da je tudi za običajno uporabo odličen, pa tudi zloži se kar na majhno, da gre lepo v avto.
Lep pozdrav!
#2
Ana Kos
1
Oct 17, 2014
Super!
Jaz sem z vozičkom marsikdaj tekla - ker se mi je mudilo, ne pa zaradi teka samega :)
Zame je to, da pa imaš tonamenski voziček, nekaj prav posebnega.
#1
Najini teki
Najini teki
Objavil/a 2014-10-17 14:59:31 (Oct 17, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Lov za zakladom
Novo poglavje
Mladostnih 40
Jutranja pravljica na Krnu
NIti tek, niti plezanje. Tokrat samo
O teku, novem domu in sploh vsem
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj