Spremembo ustave narekuje najprej potreba, da ljudstvo sploh dobi pravico odločanja o njej, čeprav je resnici na ljubo še nikdar v zgodovini Slovenci nismo imeli ! To je treba spremeniti in ljudem končno omogočiti, da to pravico dobijo. Po 25 letih smo menda dozoreli za to.

Zelo hvalevredno je, da so se nekateri pravniki lotili konkretne ustave s konkretnim proti predlogom ali z izboljšavami tega kar imamo danes. Pripombe državljana K. pa so napisane na osnovi nekaterih grenkih praktičnih izkušenj zadnjih let. Iz dosedanjih predlogov(Andraž Teršek) vidim, da glede vprašanja »nedopustnosti« referenduma o določenih zadevah, ni več težnje in potrebe po restrikcijah, kot jih vsebuje sedanja, v letu 2013 renovirana, v resnici pa s strani političnih strank »oktroirana« ustava. Referendumska ureditev je ena izmed tem, poglavitnih grehov tudi demokratičnih strank, ki bi jih bilo po mojem nujno urediti na novo oziroma drugače. Takrat je bil proti edino poslanec Ivan Vogrin. Pa začnimo s kvorumom.

  1. Predlog je (Andraž Teršek), da se za veljavnost zakonodajnega referenduma predpiše četrtina volivcev, sam mislim, da je to preveč in bi ga zmanjšal na 1 petino to je 20 % volilnih upravičencev. To je sicer ½ tega kar predlaga isti avtor za referendum o ustavnih spremembah (40 %) ! Samo vprašanje obstoja kvoruma pa bi moralo po mojem biti še predmet temeljite razprave.

  2. Razrešitev ustavnih sodnikov ne more biti prepuščena sv. duhu ampak mora biti postopkovno definirana – v obratni smeri, kot je njihova umestitev na to funkcijo. Postopek za odpoklic ustavnega sodnika je lahko vezan na kršitev etičnih norm in eklatantne – javno razpoznavne kršitve prisege sodnika v nekem konkretnem primeru. Predlagatelj razrešitve pa se mora za svojo kritiko in zahtevo javno izpostaviti v DZ in v njem dobiti za razrešitev večino glasov (prisotnih/vseh) poslancev .

  3. Izločitev sodnika zaradi kršitve videza nepristranskosti in konflikta interesov iz postopka odločanja v konkretni zadevi ne sme biti eksces, ampak normalna praksa. Da bi to bila, pa mora postati ustavna pravica – tudi izločitev ustavnega sodnika. Torej gre za nekaj normalnega, ne eksces.

  4. Vsak sodnik, velja tudi za nazaj, se mora izkazati z izkazom, da ima kvalifikacijo za opravljanje svojega poklica, med drugim tudi z verodostojni dokazom, da ima državni pravosodni izpit (DPI).Vrhovno sodišče je take zahteve doslej zavračalo. KDO NAM SODI je zelo pomembno vprašanje. Ali so to sodniki, ali mazači ali šarlatani z goljufivo pridobljenim potrdilom. Fakulteta ni dovolj, pa še te nimajo vsi.

Navedena pravica je zaenkrat nedosegljiva pravica, saj upravna sodišča tega pogoja sploh ne priznajo kot zakonski pogoj. Oseba, ki tega pogoja nima izpolnjenega, namreč NE BI SMELA BITI NE SODNIK, ne tožilec. Ta obveza za DPI, pa ne velja za ustavne sodnike, ki niso del rednega sodstva.

  1. (Ne)odgovornost sodnikov v Sloveniji ni sankcionirana. Osmi člen zakona o sodniški službi se ne uporablja, sankcij za krive obsodbe ni. Uvede naj se torej oboje: sankcije in materialna (vsaj delna) poravnava škode prizadetim (po vzoru Nemčije).Tudi to načelo je treba zapisati v ustavo.

  2. Pravico do ustavnopravne presoje zakona naj dobil tudi vsakokratni prvo podpisani pobudnik referenduma, ki je zakonu nasprotoval. Kvorum 40.000 podpisov na osnovi katerih je bil referendum razpisan in izveden je namreč dovolj velika legitimna podlaga za legalno pravico do ustavne presoje. Zdaj te pravice nima.

  3. Pri številu podpisov za referendum se celo strinjam z eventuelnim zvišanjem na 50.000 s tem, da je za veljavnost podpisa dovolj osebna identifikacija- to je št . os. dokumenta: osebne izkaznice , vozniškega dovoljenja ali potnega lista. Preverjanje se izvaja prek aplikacije na računalniku neposredno – sproti. Tako poteka tudi internetno zbiranje za evropske pobude. EU parlament te podpise priznava kot legalne. Fizični podpisi zbrani na klasičen način pa se lahko preverijo naknadno – v celoti ali na osnovi vzorca.

  4. S tem odpade overovljanje podpisov na UE, kar je poseben način samoovadbe državljana. Je žaljivo, je destimulativno in povzroča neenakost – diskriminacijo in neaktivnost ljudi, zato ga je treba odpraviti na vseh področjih, tudi pri podpisih za kandidature na volitvah !

  5. Roki za zbiranje podpisov pri referendumih so neživljenjski: upošteva naj se samo delovne dni, namesto koledarskih. Tako bo manj možnosti za datumske manipulacije z datumi ko poteče rok zbiranja. Torej za referendumsko pobudo 7 delovnih dni, za referendumsko zahtevo 35 delovnih dni, za spremembo ustave 60 ali več delovnih dni. V Švici je za spremembo ustave rok za zbiranje podpisov 18 mesecev.

  6. Referendum in volitve morajo biti razpisani na dan, ki referendumsko kampanjo z nobenim dnem ne zamika v čas parlamentarnih počitnic od 15-julija do 31.avgusta. Odstopanja od tega pravila niso možna.

  7. Predsednik DZ je po ustavi dolžan izbrati datum razpisa, ki bo spodbujal udeležbo in glasovanje volivcev na referendumu ne pa obratno - torej tako, da bomo imeli referendum hkrati z drugimi volilnimi opravili ali drugim referendumom, če je to le mogoče. Nedemokratično in neekonomično je vsakršno nasprotno delovanje. Neupoštevanje naj se sankcionira. Pobudniki pa morajo z datumom soglašati.

  8. Nikomur ni dovoljeno z represijo – z odpovedmi zaposlitve in financiranja ali na kak drug način groziti ljudem v primeru njihove aktivne ali pasivne podpore tako na referendumu ali na volitvah (primer sindikata vojakov pri angažiranju za referendum). Gre za kaznivo dejanje šikaniranja in represije s strani države, ki do zdaj ni bilo sankcionirano, niti opredeljeno kot nedopustno! Bilo pa je celo (ne vem zakaj ?) spregledano s strani Ustavnega sodišča.

Ti predlogi niso noben ekstremizem in advokatura nikogar, sploh pa ne Janeza Janše ali celo novega obraza Marjana Šarca. Zato pričakujem resnost in obravnavo (tudi) v predvolilni kampanji. Gre za dvojni drugi tir Demokracije, v kateri ima po ustavi (za zdaj še vedno nominalno) oblast ljudstvo.

DavkoPlacevalciSeNeDamo

Ljubljana, 06.jan.2018

Vili Kovačič državljan K.

Pripis: Upam, da se bo iz pobude rodil kak dober sad, ne zmerjanje, da se vtikam v vse mogoče stvari in zahteva po utišanju, ker nisem pravnik. Zmerjanje naj čaka vsaj do volitev, saj ne kandidiram na volitvah.