ALI JE USTAVNO SODIŠČE DEBATNI KLUB ALI SODIŠČE ?
Vili Kovačič
1. volilna enota

Torek, 18. oktober 2016 ob 18:01

Odpri galerijo

vir slike: zurnal24.si

ODLOŽENA PRAVICA JE ZANIKANA PRAVICA 

ALI JE USTAVNO SODIŠČE DEBATNI KLUB ALI SODIŠČE ?

Nova ustavna pritožba  zoper pripor dr. MIlka Noviča - 

čemu neki je sploh potrebna ?

Objavljamo vsebino nove ustavne pritožbe, ki jo je vložila obramba !

Kratek pregled vsebine izpodbijanih aktov in razlogi, ki utemeljujejo zatrjevane kršitve:

V predmetni kazenski zadevi je psihiater dr. Kravos dne 03. 08. 2016 izdelal izvedensko mnenje o ustavnem pritožniku. Izvedensko mnenje je bilo Ustavnemu sodišču že posredovano s predhodno ustavno pritožbo, v kateri je bilo mnenje tudi natančno povzeto.

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je v svojem sklepu z dne 19. 09. 2016 ugotovil, da je dejanski stan med 20. 07. 2016 in 19. 09. 2016 popolnoma enak. V času odločanja je senat izhajal iz predpostavke, da je v spisu le eno izvedensko mnenje, in sicer mnenje dr. Benedika, medtem ko izvedensko mnenje dr. Kravosa nima lastnosti izvedenskega mnenja oziroma nima niti lastnosti dokaza, ker samo mnenje še ni bilo neposredno predstavljeno na obravnavi. V zvezi s samimi okoliščinami, na podlagi katerih se je senat vsebinsko opredelil do mnenja dr. Benedik je ponovno ostalo povsem vsebinsko prazno, ko le-ta navaja naslednje: iz prvega mnenja ter številnih drugih dokazov v spisu je namreč razbrati skupek osebnostnih, psiholoških lastnosti, ki utrjujejo prepričanje o dovolj visoki verjetnosti, da je prav obdolženi storil očitano kaznivo dejanje.

Katere naj bi bile tiste lastnosti obdolženega, senat ne navede, oziroma ne pove, kaj je tisto, kar izvedenec Benedik ocenjuje kot obremenilno za obdolženemu, tudi ne. Gre za evidentni prikaz ponovne vsebinsko prazne argumentacije, katero je ustavno sodišče predhodno že ugotovilo in zahtevalo, da sodišče takšne kršitve zoper pritožnika nemudoma odpravi. Kljub temu - kot že rečeno – sodišče s kršitvami kljub vsemu še vedno nadaljujejo, od svoje prakse odločanja »z levo roko« ne odstopajo in zadeve vsebinsko sploh ne obravnavajo.  

V nadaljevanju svoje obrazložitve se senat zopet opredeljuje le do objektivnih okoliščin, kot so izvedensko mnenje Sabliča, teža obtožnice, bazne postaje, rekonstrukcija vožnje, pri tem pa sodišče ne upošteva trenutno stanje spisa, zaslišanje strokovnjaka za bazne postaje, pregledanih videoposnetkov, alibija obdolženega, trenutno stanje izvedenega dokaznega postopka, ki je določene okoliščine, katere se očitajo obdolženemu »spravil s sveta« in ki kot take ne predstavljajo utemeljene okoliščine, ki bi botrovale pri presoji obstoja pripornega razloga.

Senat prvostopenjskega sodišča neustavno izhaja iz izhodišča, da subjektivne okoliščine sodišče ne more ocenjevati izven konteksta, torej mimo dejstva, da je obdolženi utemeljeno sumljiv, da je storil očitano mu ravnanje. Zakonski pogoji ter sodna praksa so jasni: za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti morata biti izkazani vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je podana realna nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Tudi Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. Up-495/16 in Up-540/16 z dne 18. 07. 2016 pojasnilo, da je Ustavno sodišče že v svojih predhodnih odločbah glede presoje obstoja nevarnosti ponavljanja kaznivega dejanja sprejelo stališče, da okoliščine storitve in teža očitanega kaznivega dejanja same po sebi NE utemeljujejo sklepa o ponovitveni nevarnosti. Pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti je mogoče odrediti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, ter njegovo dosedanje življenje omogočajo zanesljiv konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve nekega specifičnega kaznivega dejanja.

Glede na postopanje sodišča lahko jasno zaključimo, da sodišče ne zmore samostojno predstaviti eno subjektivno okoliščino, na podlagi katere bi lahko ustavnemu pritožniku omogočil konkretiziran sklep o tem, da dejansko obstaja realna in konkretna nevarnost ponovitve očitanega kaznivega dejanja. Sodišče poskuša za svoje odločitve najti bližnjico, torej da se celotna zadeva oziroma določene subjektivne okoliščine presojajo v luči objektivne okoliščine, kar je povsem zmotno in neustavno. Takšno sklepanje posledično ponudi tudi nezakonito ugotovitev, da je pri obdolženemu ponovitvena nevarnost podana.

Glede na natančno analizo, ki jo je obramba ponovno opravila v  pritožbi z dne 19. 09. 2016 in na katero se pritožnik tudi v celoti sklicuje, je jasno, da niti vsak dokaz posebej, niti vsi skupaj ne dajo in ne morejo dati zaključka, do katerega je prišel senat prve stopnje. Izpodbijani sklep je nezakonit, med drugim tudi iz razloga, ker ne vsebuje odločilnih pravnorelevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je ponovitvena nevarnost v konkretnem primeru in v tem trenutku podana. Izpovedbe prič Novak Tušar, Ogorelec, Farkaš in Korenčan nikakor ne morajo ponuditi zanesljivega in konkretiziranega slepa o tem, da bi obstajala konkretna in realna nevarnost, kar je bilo predhodno pojasnjeno že v ustavni pritožbi z dne 26. 08. 2016.

Ker prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo izvedenskega mnenja dr. Kravosa – ker po mnenju senata v času odločanja še ni imel statusa dokaza, je ponovno izostala t.i. “fresh reexamination of the reasons for detention”, saj sodišče v času odločanja sploh ni opravilo ponovnih konkretnih preizkusov obstoja pripornih razlogov v danem trenutku. Da navedene presoje ni opravilo priča že prvi stavek 3. odstavka obrazložitve, ko senat ugotavlja, da je dejanski stan predmetne zadeve od 20. 07. 2016 do 19. 09. 2016 popolnoma enak, pa čeprav je v vmesnem času izvedenec dr. Kravos izdelal novo izvedensko mnenje.

Višje sodišče v Ljubljani je s svojim sklepom, opr. št. I Kp 53384/2014 z dne 26. 09. 2016 pritožbo pritožnikovih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožbeno sodišče je pritrdilo pritožbenim navedbam, da so razlogi, ki jih je zavzelo prvostopenjsko sodišče o tem, da naj bi bil telefon pritožnika v času storitve kaznivega dejanja registriran na bazni postaji, ki ne pokriva obdolženčevega bivanja, zmotni. Pritožbeno sodišče tudi samo navede, da podatki glede baznih postaj v spisu, za presojo utemeljenega suma niso več relevantni, ravno zaradi izpovedbe priče Mulec, zaposlenega pri Telekomu, ki je jasno pojasnil delovanje baznih postaj. Navedeno protispisnost pritožbeno sodišče ni ocenilo kot odločilno dejstvo.

Pritožbeno sodišče se glede pritožbenih navedb vezanih na izpovedbo priče Farkaš v celoti sklicuje na svoje ugotovitve v sklepu z dne 28. 07. 2016, zato se tudi ustavni pritožnik, v izogib ponavljanju, glede tega sklicuje že na predhodne navedbe v ustavni pritožbi z dne 26. 08. 2016, kjer je navedeno natančno analiziral. Sicer je pritožbeno sodišče ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni spoštovalo napotitve in ugotovitve Ustavnega sodišča  v 17. točki odločbe z dne 18. 07. 2016, vendar kljub temu – povsem arbitrarno – zaključi, da to na siceršnjo pravilnost sklepa ne more vplivati (?!) in pri tem navedene kršitve in zaznane pomanjkljivosti ne opravi niti pritožbeno sodišče samo! Naj pri tem ustavni pritožnik ponovno izpostavi, kako očitno in odkrito redna sodišča ignorirajo sprejeto odločitev Ustavnega sodišča, v katerem je sodišče zapisalo naslednje (17. točka obrazložitve): »Sodišča izrecno konkretizirajo le del izpovedbe priče Aleša Farkaša in povzemajo njegovo izpovedbo v delu, ki se nanaša na ''seznam za fentanje''. Sodišča bi morala odgovoriti, zakaj njihove ocene ne more ovreči pritožnikov ugovor, po katerem je ta priča izrecno izpovedala, da je šlo za navedbe v t.i. gostilniškem pogovoru, v katerem naj bi pritožnik in priča kričala drug na drugega, priča pa teh navedb ne bi jemala resno.«

Zaključek pritožbenega sodišča glede izpostavljenega celotnega pričanja Novak Tušarjeve, da bi naj priča v zvezi z očitanim ravnanjem pritožnika izrazila izključno svoje osebno mnenje, ki naj bi temeljilo na lastnih posplošenih sklepanjih, ki pa ne morejo imeti dokazne vrednosti oziroma teže, je protispisen in arbitraren. Pritožnik na tem mestu izpostavlja, kako očitno arbitrarno delujejo naša sodišča. Osebno zaznavanje priče Novak Tušar, ki biva v bližini kraja storitve kaznivega dejanja in kateri je znan tamkajšnji okoliš ter okoliščine v času novoletne zabave KI, za sodišče ni pomembno, medtem ko osebna ocena priče Farkaša o tem, da je priči Metelko izpovedal, da sam meni oziroma je celo prepričan, da za tem stoji obdolženec in mu v tem razgovoru tudi povedal za ''seznam za fentanje'', pa sodišče zagrabi z obema rokama in naveden podatek obravnava kot del svojih navedb in zaključkov pri utemeljevanju obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Pri tem pa nobeno sodišče ne vzame v obzir in presojo, da je priča Farkaš o tem ''seznamu'' začel govoriti šele po umoru Janka Jamnika, pred tem pa o tem ni bilo nikoli govora. Osebno mnenje priče Novak Tušar (katera je izpovedovala tudi o konfliktnosti pritožnika!) o tem, da obdolženi očitanega ravnanja po njenem mnenju ni storil ter da tudi sam način ravnanja, katerega mu pripisuje tožilstvo, glede na okoliščine kraja kaznivega dejanja, ni mogoče izvesti, za sodišče ni pomembno, medtem ko osebno mnenje priče Farkaš, da je očitano ravnanje storil ravno pritožnik, sodišče nesporno upošteva. Na tej točki je po mnenju pritožnika smotrno omeniti tudi drugo »osebno zaznavo« druge priče, katero sodišče pri presoji resničnosti ''seznama za fentanje'' tudi ne upošteva (seveda, ker je v korist ustavnega pritožnika). Kot že večkrat izpostavljeno, priča Metelko, ki naj bi bila po zatrjevanju Farkaša prav tako na pritožnikovem ''seznamu za fentanje'', ocenjuje, da sam na ta seznam ne sodi, saj s pritožnikom ni imel nobenih konfliktov in se tudi z njegove strani nikakor ne počuti ogroženega. Takšno, evidentno enosmerno postopanje sodišča, ki ne vsebuje celotne obravnave zadeve, ampak se pri svojih odločitvah oklepa le parcialnih izpovedb iztrganih iz konteksta, enostavno ne more predstavljati zakonite odločitve, v skladu z ustavnimi pravicami pritožnika do poštenega sojenja in enakega varstva pravic. 

 

V nadaljevanju sklepa pritožbenega sodišča (10. odstavek) je bilo prav tako ugodeno pritožbenim navedbam zagovornikov pritožnika, in sicer da je stališče prvostopenjskega sodišča, da izvedensko mnenje dr. Kravosa ni dokaz, ampak samo vloga, napačno. Kljub ugotovljeni hudi kršitvi, pritožbeno sodišče te kršitve ne obravnava kot bistvene (?!), pa čeprav je prvostopenjsko sodišče storilo hudo kršitev ustavne pravice pritožnika do poštenega sojenja ter pravice do enakega varstva pravic ter 6. člena EKČP, ko v času odločanja o obstoju pripornega razloga sploh ni opravilo osvežene dokazne presoje v luči obstoja pripornih razlogov (kar je bila kot bistvena kršitev ugotovljena tudi v odloči US RS Up- 495/16 in Up-540/16 z dne 19. 07. 2016). Tudi sicer se pritožbeno sodišče do ugotovitev dr. Kravosa ni opredelilo in zaključilo, da zaradi dejstva, ker bo dr. Kravos v postopku še zaslišan, bi bila vsebinska presoja izvedenskega mnenja v luči neobstoja pripornega razloga, preuranjena. Glede na to, da je pritožbeno sodišče samo presodilo, da je izvedensko mnenje dr. Kravosa dokaz, ga je dolžno kot takega upoštevati in se do njega vsebinsko ter argumentirano opredeliti. Izostanek opredelitve z obrazložitvijo, da bo izvedenec v postopku moral biti še zaslišan, je nesprejemljiv in kaže na jasno izogibanje soočenju z nadvse ugodnim izvedenskim mnenju, ki je podlaga za takojšnjo odpravo pripora.

 

Ustavni pritožnik uveljavlja tudi hudo protispisnost pritožbenega sodišča, in sicer v 13. odstavku obrazložitve njegovega sklepa, ko le-to navaja, ''da bi naj izvedenec Benedik podal mnenje, da se obdolženčeva agresija (le) praviloma izraža v bolj posredni, prikriti in besedni obliki'', kar nikakor ni res. Beseda (le) v izvedenskem mnenju dr. Benedika ni nikjer zavedena, medtem ko jo sodišče kar samo doda in pri tem s svojo protispisnostjo da stavku povsem drugačen pomen. Na 5. strani izvedenskega mnenja dr. Benedika z dne 17. 02. 2015 je izključno navedeno naslednje: »Agresivnost se pri njem praviloma izraža bolj v posredni, prikriti in besedni obliki.« Beseda (le), kot jo v pritožbenem sklepu navaja sodišče, je močno protispisno in neustavno, sodišče želi izvedenskemu mnenju dati povsem drugačen pomen in s svojimi besedami mnenje celo predrugačiti in poseči v pravno varstvo pritožnika in v pritožnikovo pravico do poštenega in nepristranskega sojenja.  

Oba izpodbijana sklepa sta jasna pokazatelja kršenja ustavnih pravic pritožnika, ki se neumorno nadaljujejo z vsako procesno odločitvijo sodišča, pri tem pa je najhuje to, da se nezakonitosti in neustavnosti že 22. mesec ne odpravijo, ampak se vztrajno nadaljujejo, kar bo Ustavnemu sodišču predstavljeno tudi v nadaljevanju.

Izvedenec dr. Kravos je bil na glavni obravnavi dne 28. 09. 2016 zaslišan v zvezi z njegovim pisno izdelanim izvedenskim mnenjem z dne 03. 08. 2016. Obramba pritožnika na dan vložene ustavne pritožbe še ne razpolaga s prepisom zvočnega posnetka zaslišanja.

Izvedenec je na zaslišanju v celoti stal za svojim pisno izdelanim mnenjem ter med drugim potrdil, da je njegovo mnenje skladno s predhodno izdelanim mnenjem dr. Benedika. Glede same agresivnosti je izvedenec pojasnil, da obdolženi ni agresiven, da pa poznamo različne tipe agresivnosti, ki so v določni meri in glede na dane okoliščine podane pri vsakemu posamezniku. Pri tem je izvedenec plastično podal primer samoobrambe, kjer posameznik mora v danem trenutku odreagirati agresivno, vendar ne zaradi same njegove narave, ampak zaradi okoliščin, ki so ga v sami situaciji prisilile v takšno ravnanje.

Izvedenec je tudi odgovoril na vprašanje glede občutij, ki jih pritožnik goji do same izgube službe, pri čemer je pojasnil, da je obdolženi zaradi izgube službe sicer izgubil svojo »bit«, vendar je po izgubi svoje službe svojo energijo usmeril v kmetijstvo in predelovanje sivke, kar jasno nakazuje na to, da je borec in je s svojim življenjem nadaljeval, kljub izgubi službe. Da se s samo izgubo ni sprijaznil, je izvedenec pojasnil, da je to povsem normalno, da se tudi sam – glede na vse znane okoliščine – s tem ne bi sprijaznil.

Nadalje je izvedenec tudi pojasnil, da iz vse razpoložljive dokumentacije, s katero je razpolagal ob izdelavi izvedenskega mnenja, jasno izhaja, da se je obdolženi boril napram KI kot inštituciji (in ne zoper posameznega direktorja kot fizično osebo!) z vsemi pravnimi sredstvi, da je bil njegov način borbe in dokazovanja vedno zakonit, odkrit in javen. Izvedenec je bil tudi povsem neposreden glede samega dejanja, ki se očita obdolženemu, za katerega je ocenil, da obdolženi po njegovi oceni tega ni storil, še posebej ne na takšen način. Izvedenec je tekom zaslišanja večkrat poudaril, da bi obdolženemu – če že - pripisal, da bi prišel na samo novoletno zabavo in tam »naredil kraval«, medtem ko zahrbten uboj v temi, obdolžencu vsekakor ne bi pripisal. 

Najpomembnejša ugotovitev, ki je izhajala iz samega zaslišanja pa je bila nedvomno naslednja: na izrecno vprašanje sodnice, zakaj v svojem izvedenskem mnenju v delu, kjer je povzemal povzetke zaslišanja prič, pri priči Farkaš ni navedel zelo obremenilnega »seznama za fentanje«, je izvedenec Kravos odgovoril, da je razlog za to povsem jasen, in sicer navedeni »seznam za fentanje« po njegovi oceni ne sodi v kontekst obdolženega, da mu takšno ravnanje ne more pripisati, saj iz podatkov iz spisa zaključek o obstoju takšnega seznama, ki naj bi ga imel obdolženi, ne more biti logičen!

Zagovorniki so po končanem zaslišanju izvedenca Kravosa neposredno na glavni obravnavi podali obrazložen predlog za odpravo pripora, katerega je razpravljajoča sodnica že na sami obravnavi zavrnila in razloge na kratko obrazložila. Obramba pritožnika je zahtevala pisni odpravek sklepa, katerega je prejela 11. 10. 2016 in zoper katerega ni možne pritožbe ter ga iz previdnosti izpodbija tudi s predmetno ustavno pritožbo. 

Iz izpodbijanega sklepa, natančneje v 14. odstavku obrazložitve, izhaja stališče sodnice, da samo zaslišanje izvedenca dr. Kravos ni omajalo ugotovitev zadnjega sklepa o podaljšanju pripora glede subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti – pa čeprav se noben senat pri svojem odločanju ni v ničemer argumentirano opredelil do aktualnega izvedenskega mnenja dr. Kravosa. Še več, sodišče celo zaključuje, da je za samo oceno ponovitvene nevarnosti ključna izpovedba več prič, izvedenska mnenja psihologa in psihiatra pa naj bi te izpovedbe prič »le potrjevale, ne pa jo utemeljevale«?! Sodišče zaključi s stališčem, da je mnenje dr. Kravosa ocenjevalo v kontekstu utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, torej v luči objektivne okoliščine, kar je nezakonito in neustavno. Izvedensko mnenje dr. Kravosa se izključno nanaša na subjektivne lastnosti obdolženega kot takega in izniči vsa zatrjevanja v smeri izpovedb več prič o verbalni konfliktnosti obdolženega. Izvedenec je namreč pri izdelavi svojega mnenja ocenjeval izpovedbe vseh prič, tudi Farkaša, Novak Tušarjeve, Ogorevca in Korenčanove, in je poleg tega ter na podlagi pregleda pritožnika zaključil, da ustavni pritožnik nima duševne motnje, ni agresiven, nima bolezenskih odklonov, dejstva v zvezi z odpovedjo je sprejel po razumski plati in je vse nagradil z altruizmom, da je pritožnik topla oseba ipd. Sodišče pri svoji določitvi pri presoji subjektivne okoliščine ne sprejme (ne upošteva) izvedenskega mnenja strokovnjaka, ki je celostno obravnaval zadevo, tudi izpovedbe prič v povezavi s samo osebnostjo obdolženega, in v zvezi s tem jasno podal osebnostne lastnosti obdolženega, ki enostavno izključujejo možnost, da bi obstajala realna in konkretna nevarnost, da bi ustavni pritožnik ponovil očitano kaznivo dejanje. Sedaj je namreč nesporno jasno, da subjektivne okoliščine, ki bi omogočale zanesljiv in konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja pred izrekom sodbe, ne obstajajo.

Sodišče izpovedbe dr. Kravosa, da »seznam za fentanje« po njegovi oceni in njegovemu znanju ne sodi v kontekst obdolženega, ni v ničemer upoštevalo v relaciji do izpovedbe priče Farkaš, ki edina obstoj tega seznama zatrjuje in ki je kot taka edini razlog za ohranjanje pripora, kar je nevzdržno in nesprejemljivo in predstavlja hude kršitve 22. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Ustave.

Ustavni pritožnik Ustavnemu sodišču RS predlaga, da predmetno ustavno pritožbo v skladu z določbo 2. odstavka 55.b člena ZUstS sprejme v obravnavo in izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 53384/2014 z dne 26. 09. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ks 53384/2014 z dne 19. 09. 2016 in v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV K 53384/2014 z dne 28. 09. 2016 razveljavi, pritožbi ugodi in pripor zoper ustavnega pritožnika nemudoma odpravi.

Ustavni pritožnik predlaga, da ustavno sodišče postopek, ki se vodi pod opr. št. Up-714/16 in predmetni postopek združi.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Nov 2019 at 12:47

0 ogledov

USTAVNA POBUDA! Napredek je sprva vedno nezaželen, dokler ga ne osvoji večina. Vedno pa ga začne manjšina ali posameznik.
Spoštovane poslanke in poslanci, vodje poslanskih skupin ! Demokracija je najbolj zlorabljena beseda, podobno kot svoboda. Vendar  je kljub temu ne smemo zavreči in podcenjevati, mnogo bolje je na njej  delati in jo razvijati.  Predvsem pa: če naj dobi pomen in vlogo, ki ji pripada,  jo je treba udejaniti  navzven  in navznoter ! Temu je ta pobuda namenjena. Pred vložitvijo pobude na Ustavno sodišče v četrtek  21.11.2019, prosiva vodje vseh poslanskih skupin, da jo posredujejo drugim, in da dajo odgovor nanjo.  Naslov pove vse: OD OLIGARHIJE DO DEMOKRACIJE.  Bistvo predloga je predstavljeno v priponki na eni sami strani, kar za demokratično razmišljanje vsekakor ne more biti prezahtevno in pre-dolgotrajno branje.  Prosiva za odgovor, ali ste pripravljeni podpreti ta predlog in sprejeti poglobljen pogovor o tej temi in kdaj. Strah pred notranjo demokracijo ne sme zamegliti pogleda na potencialne in dejanske možnosti, ki jih ta prinaša. Sicer pa imajo v  demokraciji prihodnost zgolj take rešitve, ki odpirajo nove možnosti za čim več ljudi, ne pa take, ki te možnosti zmanjšujejo ali celo zanikajo. Popolna obstrukcija predsednika države v odnosu do tega predloga, ob nedavnih posvetovanjih o volilnem sistemu, naju sicer  ne navdaja  z optimizmom, vendar  to ne more  biti relevanten kriterij. Morda gre samo za globoko zasidrano pomanjkanje poguma in  inercijo stare miselnosti, lahko pa je motiv samo želja - spreminjajmo stvari tako, da vse ostane isto.  Slovenija potrebuje GLASNOST in PERESTROJKO, seveda ne  na sovjetsko ruski način, pač pa v  pomenu globinskih sprememb, ki bodo spremenile naravo politike ter  smer njenega razvoja - od oligarhije k demoraciji in ne obratno ! Nekaj si velja priklicati v zavest ! Napredek je sprva vedno nezaželen, dokler ga ne osvoji večina. Vedno pa ga začne manjšina ali posameznik. Demokratične rešitve pa lahko uveljavljamo le z več, ne z manj demokracije !  Najboljše so tiste, ki z minimalnimi spremembami lahko spremenijo smer ortodoksnega razmišljanja. Strateško pametni politiki bodo v tem spoznali prednosti na katere prej niso upali niti pomisliti. Ozkogledni se bodo počutili ogrožene ! Spoštovani, po 28 letih je prišel NOV DAN in usodni čas, da se končno zbudimo prosti oklepov lastnih svinčenih predstav! Prišel je čas, da Osamosvojitev z veliko začetnico,  nadgradimo z osvoboditvijo od suženjstva  lastnim utvaram in strahu pred spremembami. Nekoč so govorili: kadri so naše največje bogastvo! Danes vemo: kvaliteta demokracije in odločanja se začne in konča z načinom izbiranja ljudi. Ta predlog je prispevek k njeni uresničitvi. Hvala Vam za vašo pozornost in lep pozdrav ! Vili Kovačič, državljan K. , Janko Veber, nekdanji poslanec DZ

Mon, 18. Nov 2019 at 09:35

303 ogledov

Slovo od strokovnjaka, ministra za energetiko v osamosvojitveni vladi
V prispevku v katerem se spominja dr. Mihe Tomšiča me Spomenka Hribar omenja trikrat. Hvala ji za spomin na tisti izgubljeni čas. Z dr. Miho Tomšičem sem zelo konkretno in odlično sodeloval. Bil je odprtega duha in pravo nasprotje današnjih levičarjev. Prav tega nam v Sloveniji na levici, pa tudi desnici, najbolj manjka. Spominjam se ko sva skupaj nastopila v Odmevih pri Slavku Bobovniku in kako se je voditelj trudil, da nama ne bi »ušla« kaka nezaželena kritična beseda. Zapisal sem, da je šlo za izgubljeni čas, kajti očitno se iz TEŠ6 nismo popolnoma nič naučili. Zelo pa smo nagnjeni k Butalski logiki objokovanja izgubljenih priložnosti. Ko je potrebno stopiti na zavoro in obrniti smer pa vedno zmanjka volje in poguma. Tako kot danes pri investiciji, ki bo največja polomijada oziroma vrhunska parada neumnosti, korupcije in triumf butalske pameti. Gre za enojni vladni drugi tir. Verjamem, da bi Miha Tomšič kot pošten strokovnjak z levega brega, zmogel misliti podobno. In reči bobu bob. Moj najbolj odmeven prispevek tistega časa je imel naslov »Bankrotirajmo strokovno«. Ta mu je bil najbolj všeč. Drugi pa je bil »Ljudska republika Šaleška dolina«. Z aluzijo na Severno Korejo seveda. Kot moto sem izpostavil misel Danskega filozofa Kierkergarda: »Dva načina sta, da vas pretentajo: da prvič verjamete v to kar ni res ali drugič, da ne verjamete v to kar je res«. Kajti v Sloveniji dokazi ne štejejo. Šteje samo vera v enega boga, ki - kot je rekel pesnik Janez Menart, v banki svoj oltar ima. Seveda gre to lahko le zaradi davkoplačevalske naivnosti in hlapčevanja bančnim in političnim bogovom. Alternativa za katero smo se skupaj trudili, je žal danes prepovedana povsod – tako pri drugem tiru, kot v gospodarstvu nasploh, pa tudi v kulturi in politiki - tako kot je zaukazal Milan K. Plavi. Pri TEŠ6 sva s Tomšičem skupaj vztrajala na alternativi – na posodobitvi obeh blokov. Z vladnim drugim tirom pa je ponovitev TEŠ6 pred vrati. Sicer pa gre za sistemsko napako financiranja državnih investicij, ki so pravo leglo za prisklednike in od vlade ustrahovane stroke. Zato Slovenski državljani živimo 1/3 pod realnimi zmožnostmi. In zato nas prehitevajo Estonci, Čehi, Poljaki, Slovaki in Madžari. Ivan Cankar bi tudi danes za našo inteligenco – predvsem tisto ki je privilegirana v medijih, rekel: boljših varuhov nima neumnost. Skupaj z Mihom Tomšičem sva se borila proti njej, vendar je dobila mlade. Danes nas strašijo z Janšo in s koncem sveta, če on dobi vajeti. Res bedno vizionarstvo velikanov intelektualno podhranjene »inteligence« ! Tako v politiki, kot na Ustavnem sodišču in sploh v sodstvu, ki ni zastonj dobilo prilastek krivo-sodje. Ko se spominjamo dr. Mihe Tomšiča, se moramo spomniti tudi na aktualne zdrse sedanje Slovenije, v katerih bi verjetno s Tomšičem bili skupen boj za strokovno poštene in razumske rešitve. Tedanji boj je bil očitno žal le uvertura v novo – največjo okoljsko zablodo in vsestransko škodljivo več milijardno investicijo z imenom vladni 2 tir. Danes vsi pozivajo k etiki, kar pa ni prineslo drugega kot korupcijo na etični pogon. Poosebljenje tega je Miro Cerar. V Ljubljani pa je še huje. »Balkanski bojevnik« Zoran Janković, uničuje vodne vire in kljub sodnim porazom zmaguje. Javnega sodnega procesa zaradi goljufije na volitvah v Ljubljani, pa si »neodvisni« sodniki sploh ne upajo razpisati. Energetika in sodstvo imata namreč žal dve skupni šibki točki - pomanjkanje poguma za razum in pomanjkanje energije za uveljavitev neodvisne stroke. Tomšič se ni bal. Hvala Ti dr. Miha Tomšič, ker si pozival k razumu in si iskal alternative. Imel si srce na levi, pamet na desni in glavo na sredi ! In upal si si uporabljati obe polovici možganov hkrati. Ni jih veliko, ki to zmorejo ! Vili Kovačič, državljan K.

Mon, 18. Nov 2019 at 09:26

167 ogledov

Enakopravni v molku - Kolektorska demokracija !
Gospa Katarina, časopisna hiša Delo V PP-29 mi  niste objavili, očitno sem na index prohibitorum. Tako pač izgleda Kolektorska PP-29 demo(s)kracija . Kot razumem,  gre za preprečevanje populizma, ker ljudstvo je treba zaščititi pred kvarnim vplivom resnice in drugačnih pogledov nanjo. Saj kot mi je rekel MIlan K. Plavi - julija leta 2012, ko sem napovedal  referendum za TEŠ6; "pusti narod, narod je butast" !  Razumem pa, da  če bi napadel prvega antifašista škofa Antona Mahniča ali vsaj poslanca Žana Mahniča, bi dobil odprt prostor za objave. Očitno smo prišli v novo fazo - Ni pomembno  kdo kaj reče, pomembno  je kdo kaj ne-reče ! Vsi smo enakopravni, samo nekateri bolj. Enakopravnost je v razlikah. Kam pa pridemo če bodo lahko vsi govorili, zato je nekaterim treba zamašiti usta! lp Vili    Državljan K.

Sat, 16. Nov 2019 at 08:20

1511 ogledov

Čas je, da se tudi ustavni sodniki v Sloveniji zavedo, da nad njimi ni samo modro nebo, ampak vladavina prava!
ZID BO PADEL TUDI V SLOVENIJI  ( izjava ob vložitvi kazenske ovadbe)  Spoštovane ustavne sodnice in sodniki ! Kljub popolni blokadi in nezanimanju za vsebino mojih pritožb bom na  njih vztrajal, kajti ignoranca njihovo utemeljenost ne zmanjšuje, ampak povečuje. Slovenija je puščava demokracije  v kateri zraste samo še kakšen kaktus, ki pa ne more ozeleniti skorumpiranega oligarhičnega  političnega sistema del katerega je postalo tudi Ustavno sodišče. Ta je  nastavljen tako, da omogoča bikoborbe v amfiteatru vsega naveličanih gledalcev, pod parolo politične stabilnosti pa zagotavlja večni status quo nereševanja problemov in obsojenost na sedanje stanje.  Zato je razgaljanje nedelovanja institucij, ki jih za nepošteno delo  zelo drago plačujemo, ne samo smiselno početje,  ampak nujno potrebno delo. Ena od prvih institucij, ki je v tej vrsti najpomembnejša, in je zdaj njegova javna podoba na najnižji točki njegovega obstoja, je USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE. Žal se je US iz branika državljanskih in demokratičnih pravic razvilo v   branik enoumja, oligarhije, mimikrije in korupcije. To ni zgolj subjektivni vtis kritičnega opazovalca, to je izkustveno in empirično dokazljivo dejstvo, ki ga razgalja velika večina neuspešnih in s strani ustavnih sodnikov z levo roko zavrženih primerov zahtev in pobud za demokracijo, sankcioniranje nepoštenih volitev in uveljavljanje elementarnih človekovih pravic. Sicer pa se to dogaja tako na Ustavnem sodišču  kot na Vrhovnem sodišču, v Sodnem svetu in drugih slovenskih pravosodnih institucijah. Spoštovane ustavne sodnice in sodniki. Ovadba, ki vam jo pošiljam, ni plod  moje domišlije ali kljubovalnega nezadovoljstva, ampak je posledica kolektivnih zmot in serijskih zlorab sodne veje oblasti s strani sodnikov, ki kršijo prisego, ki so jo dali v DZ.Temu se morano upreti. Po potrebi bodo sledila nova razkritja slovenske pravne samovolje, s katero najvišji varuhi ustave rušite ugled institucije, ki jo predstavljate. Namesto nadzora oblasti in služenja ljudem  (in v nasprotju s svojo  prisego),  ste žal ubrali nasprotno smer. Pravica in pravo z vašo pomočjo še nikoli nista bila v tako velikem razkoraku kot se to dogaja v sedanji sestavi Ustavnega sodišča. Gospe in gospodje sodniki, vaša  navidezno velikanska pre-moč je vaša šibkost in bo kljub dolgoletni negativni tradiciji kratkotrajna.  Slovenska demokracija je sicer zgrajena na pesku, brez temeljev in se skriva za zidom, ki  se bo po prvem izpuljenem zidaku začel majati in rušiti. Usodna domišljavost pa ga bo zrušila in pokopala do konca. Vsak nov primer razkritja bo izpuljen zidak tega - samo na videz trdnega zidu. Slovenija ni izjema. Zid ni padel samo v Berlinu, ZID BO PADEL TUDI V SLOVENIJI !  Zato pozivam in bomo pozivali ljudi, da vlagajo KAZENSKE OVADBE in objavljajo avtentična pričevanja o kršitvah, ki se dogajajo! Gospoda sodnika dr. Mateja Acceta pa pozivam, da se častno umakne in odstopi. S tem bo zgolj priznal svojo človeško zmoto in napako  in bo vsaj delno rešil ugled institucije, ki ji pripada, rešil pa bo tudi sebe kot človeka. Vsakršno vztrajanje na obstoječi poziciji povečuje škodo in je nelegitimno in samo vprašanje časa je, ko bo  postalo nelegalno. Čas je, da se tudi ustavni sodniki v Sloveniji zavedo, da nad njimi  ni samo modro nebo, ampak vladavina prava, za katero pa ni dovolj, da so pravila zapisana zgolj na papirju, v Ustavi, ampak da se udejanjanjo v realnih odnosih med ljudmi in institucijami !  Institucije pa imamo za to, da deljo v korist večine ljudi, ne v korist privilegirane manjšine. Sicer pa se  z vašim vztrajanjem in molkom  vse bolj bliža dan, ko bo  BERLINSKI ZID  PADEL TUDI V SLOVENIJI, ne samo simbolično, ampak dejansko. Pazimo vsi skupaj, da se ne zruši na vse nas.                                                                                                                   Vili Kovačič, državljan K. DavkoPlacevalciSeNeDamo   

Sat, 16. Nov 2019 at 08:06

281 ogledov

OD OLIGAHIJE DO DEMOKRACIJE - ODPRTE VOLILNE LISTE
Stališče, da je strankarski sistem, kakršnega imamo sedaj, edino možen model demokracije je popolna zabloda nevednih ljudi ali pristašev ohranjanja monopola, ali pa tistih nezadovoljnih, ki se iz strahu kot pijanec plota oklepajo obstoječe ureditve. Strah pa zavira tudi najmanjše spremembe. Vendar je za ključno začetno spremembo potrebno storiti zelo malo. To je odpreti zaprte strankarske kandidatne liste. S tem bi se pokazala odprtost ali zaprtost političnih strank. Prednostni glas znotraj liste, o katerem je toliko govora, pa bi tako dobil svojo težo in možnost učinkovanja navznoter in izboljšanja ponudbe navzven. Gre za uvedbo odprtih kandidatnih list na katerih je število kandidatov večje od števila poslanskih mest. Za poslansko mesto znotraj volilnega okraja ali volilne enote bi torej lahko kandidiralo več oseb. Način predlaganja pa je stvar znotraj strankarskih pravil (z e-glasovanjem, podpisi, konvencijami, soglasjem šefov, kvorumom itd). Pomembno je da se ta možmost odpre. Takšna ureditev sledi ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča (ob spremembi volilnih okrajev), ki se zavzema za povečanje vpliva volivcev in navaja primere v demokracijah s tradicijo. Nekatere države to že imajo – Belgija, Nizozemska, Finska in delno celo Avstrija. V Nemčiji je približek temu kombiniran volilni sistem, ki pa pri nas nima možnosti uvedbe, bi pa z odprtimi listami delno imel podoben učinek učinek. Pozitivni elementi te ureditve bi bili: 1. poglobitev znotraj strankarske demokracije - predlaganje več kandidatov znotraj enega okraja ali enote oz. volilnega okoliša 2. spodbudila bi se znotraj strankarska konkurenca in pritisk članov, da dobijo priložnost tudi drugi, ki niso v neposredni okolici vodje stranke 3. zmanjšal bi se izključni vpliv strankarskih šefov na to kdo je lahko kandidat 4. demokratična legitimacija strankinega profila bi pomagala tistim strankam, ki bi to možnost uporabile (konkurenčna prednost) 5. razbremenilo pa bi tudi vodje strank od izključne odgovornosti za formiranje kandidatne liste 6. stranke z bogatim kadrovskim potencialom bi bile na boljšem – ne na slabšem, ker bi njihovi prepoznavni kadri dobili več možnosti izvolitve, ne bi pa bili, kot sedaj, zaradi številčne omejitve s številom poslanskih mest, izločeni iz volilne tekme. 7. končno selekcijo bi tako naredili volivci sami na volitvah, ne pa strankokracija-strankarski šefi, dana pa bi bila možnost nebolečega združevanja kandidatov novih manjših strank na skupno listo, namesto medsebojnega boja za prevlado. Za možnost odprtih list niti ni potrebna sprememba volilnega sistema, pač pa zgolj sprememba 48 člena zakona o volitvah v DZ. Predsednik države naj odpre diskusijo v to smer, ki v skrajni konsekvenci pomeni prehod iz oligarhičnega sistema v demokracijo. Predlog tudi omejuje strankarski despotizem, obenem pa »šefe« razbremenjuje očitkov vojvodstva. Sprostil bi potencial tam kjer v resnici obstaja – v ljudeh in v močnih strankah z bogato tradicijo in povečal bi strankarsko ponudbo kompetentnih in moralno sprejemljivih ljudi, pa tudi nove stranke, če bi imele kvalitetno ponudbo, bi lažje dosegle dober rezultat. Prednostni glas, ki je zdaj tako v ospredju, naj ne bo absoluten ampak relativen znotraj liste. Tudi ni nujno, da je ta glas vedno oddan, je le opcija. Če ni izkoriščena gredo ne podeljeni preferenčni glasovi prvemu na listi. Ni pa seveda res zapisana trditev v DELU, da je uvedba relativnega prednostnega glasu pogojena z ukinitvijo volilnih okrajev. Nasprotno, ohranitev okrajev bi prednostnemu glasu dala še večji pomen. Njihova ukinitev pa je izrazit korak k še večji centalizaciji in možnim novim pojavom, da veik del prebivalstva nima zastopstva v DZ (cca220.000). V Sloveniji je dovolj sposobnih ljudi, ki pa skozi ozek lijak zaprtih list ne pridejo do izraza. Razširitev tega lijaka bi bil nov dotok svežih sil v ožilje demokracije. Demokracija se namreč začne že pri kandidaturah. Tudi abstinenca volitev bi bila ob boljši ponudbi z odprtimi listami, bistveno manjša.Stranka ki odprtih iist ne bi uporabila, bi tvegala, da dobi zunanji razpoznavni oligarhičnosti in nedemokratičnosti politične stranke. Stranke se ne bi več delile na leve in desne, ampak na oligarhične in demokratične! Na videz gre za majhno spremembo, vendar z velikim učinkom. Celo večjo kot jo bo prinesla bolj izenačena velikost okrajev, ki je seveda nujna, ne sme pa biti končni cilj. Končni cilj je ureditev, ki bo prinesla čim večji vpliv volivca na izvolitev, kot je zapisano v 80 členu ustave Ustave. RS. Ljubljana, 15.11.2019 Vili Kovačič, državljan K.

Tue, 12. Nov 2019 at 09:47

834 ogledov

Zid bo padel tudi v Sloveniji! Izjava ob vložitvi kazenske ovadbe: razgaljanje nedelovanja institucij je nujno!
Spoštovani, kljub popolni blokadi in nezanimanju za vsebino mojih pritožb bom na  njih vztrajal, kajti ignoranca njihovo utemeljenost ne zmanjšuje, ampak jo povečuje ter le še bolj opravičuje. Slovenija je puščava demokracije v kateri raste samo še kakšen kaktus, ki pa ne more ozeleniti skorumpiranega oligarhičnega  političnega sistema. Ta je nastavljen tako, da omogoča bikoborbe v amfiteatru vsega naveličanih gledalcev. Afere in aferice ter zdrsi oblastnikov pa ne morejo spremeniti bistva, ki je v tem, da institucije, ki naj bi bile v ravnovesju in naj bi bile temeljno orodje nadzora delovanja oblasti v prid ljudi, ne delujejo.  Oziroma sploh še niso začele delovati.  Papir na katerem so napisana pravna pravila - tudi USTAVA RS, pa je samo demokratična fasada za ustvarjanje videza Ce(r)(s)arjeve nove  obleke - privida demokracije. Zato je razgaljanje nedelovanja institucij, ki jih za nepošteno delo  drago plačujemo, NUJNO. Nujno je  za čimprejšnji pričetek njihovega konca, razkrivanje njihove lažne samopodobe in  njihove samo-razgradnje, ki se je že pričela. Ena od prvih institucij, ki je v tej vrsti najpomembnejša, je USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE. Ustavno Sodišče se je iz branika državljanskih in demokratičnih pravic državljanov razvilo v  branik enoumja, oligarhije, mimikrije in korupcije. To je prvi in najbolj znan  primer tega pojava. Po potrebi bodo sledila nova razkritja paradoksov slovenske v KLEPTOKRACIJE v kateri  nam VLADAJO - ne JANŠISTI ampak " FAŠISTI-NAŠISTI", to je skupina brezsramnih ljudi, ki se je s PREVARO VIDEZA in s pomočjo dezinformacij zmedenega ljudstva,  začasno zavihtela na oblast in si je za svoje  podle namene, pridobila celo Ustavno sodišče.   Spoštovani, objokovanje zamujenih priložnosti kratkotrajne slovenske pomladi ne vodi nikamor, je zgolj mazohizem nemočnih in predmet posmeha ter  sredstvo vzvišene arogance vladajočih in brezsramnih. Vendar, njihova navidezno velikanska premoč je njihova šibkost.  Ta hišica iz kart je španska stena, ki  se bo po prvem izpuljenem zidaku podrla. Njihova usodna domišljavost jih bo pokopala.Vsak primer razkritja je izpuljen zidak tega - samo navidez trdnega zidu. Kajti ZID BO PADEL TUDI V SLOVENIJI !  Ovadba je zidak v tej steni ! Drugi tir pa slepo črevo njihove povsem zastarele in zablodele infrastrukture, kot je TEŠ6 spomenik korupciji in lažnim "ekspertizam" ustrahovane stroke.  Zato pozivam medije in novinarje, da pridete na tiskovno konferenco ob VLOŽITVI KAZENSKE OVADBE in objavite avtentična pričevanja o njej ! Konferenca bo na prostem,  pred Ustavnim sodiščem, oziroma na prostoru zraven njega, danes 12.11.2019 ob 11h. Pred tem bom kazensko ovadbo oddal na TOŽILSTVU RS in v vložišču Ustavnega sodišča !    Vili Kovačič, državljan K.   -  DavkoPlacevalciSeNeDamo    OVADBA Matej Accetto, sodnik Ustavnega sodišča RS, Beethovnova 10, Ljubljana, je med marcem 2017 in oktobrom 2019 večkrat (najmanj 22 krat) zatajil stopnjo poznanstva z Mirom Cerarjem, stranko SMC, skupino oblikovalcev programa SMC, svoje sodelovanje pri oblikovanju programa stranke in obljubo o tihi podpori skupini Milana Brgleza in Mira Cerarja, in najmanj trikrat (11. 1. 2018, 13. 9. 2018, 8. 11. 2018) podal neresnične navedbe glede stopnje poznanstva z Mirom Cerarjem, stranko SMC, skupino oblikovalcev programa SMC ter svojega sodelovanja pri oblikovanju programa stranke, da bi - in potem tudi je - kot sodnik odločal v najmanj 22 sporih, povezanih s stranko SMC in Mirom Cerarjem; torej v sporih, kjer so bili predmet odločanja kandidati SMC ali liste teh kandidatov, ali protikandidati SMC, ali volitve na katerih je nastopila SMC, ali projekt SMC o drugem tiru, ter je v zadevi liste kandidata SMC za župana Maribora tri ustavne pritožbe pred volitvami zavrgel, ker naj bi bila prava pritožbena pot po volitvah, pritožbo po volit- vah pa kot poročevalec zavrgel, ker naj bi bila prava pritožbena pot pred volitvami, pri tem pa celo lažno navedel, da “te napake je imel pritožnik možnost uveljavljati s pravnimi sredstvi” pred volitvami, “ki jih ni izkoristil.”, čeprav je vedel, da so jih pri- tožniki izkoristili, saj je pri pritožbah pred volitvami celo sam sodil, s tem je zavestno kršil zakon ali izkrivljal pravo, da bi v postopkih vlagateljem škodoval in/ali neupravičeno dal prednost nasprotni stranki, SMC, županskemu kandidatu SMC, njegovi listi ali projektom SMC, ali vplival na uspeh referenduma o drugem tiru, pri tem pa je poleg storitve navedenega dejanja še povečal težo dejanja s tem, ko je pri odločanju najmanj 22 krat zavrnil predloge vlagateljev, kršil videz nepristranskosti in vlagateljem, volivcem ter demokraciji povzročil veliko škodo, svoje odločitve pa pogosto sploh ni obrazložil. S tem je storil dejanje po prvem odstavku 288. člena KZ in predlagam ustrezen postopek. Pripis: Ovadba ima 13 strani, na prvi strani, ki jo delim tukaj, je samo povzetek ključnih stvari. Celoten tekst  pa je na povezavi na koncu članka !   

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-18 06:01:58


Ni žalostno, strašljivo je, ko je jasno, da je ustavno sodišče v rokah mafije. Kanglerjeva izpoved na preiskovalni koisiji državnega zbora je bila grozljivka. Toliko obtožb na račun sodstva in tožilcev ob asistenci policije se zlepa ne sliši. Tudi če je vse zlagano, mora vzbuditi v vsakem državljanu strah in pred vsem zahtevo, da se zadeva razčisti in ugotovi, ali Kangler laže, ali pa so razmere res tako kritične, kot jih je prikazal. K temu morajo biti zavezani pred vsem poicisti, da sperejo s policije medež, ki ga je predstavil Kangler. Zavezani k razjasnirtvi primera mora biti zainteresirano tožilstvo, ki mora v primeru, da se obtožbe izkažejo za resnične , narediti red v svojih vrstah. In končno, tudi sodstvo Kanglerjeve izjave hudo bremenijo in od izpovedi dalje sodstvo ne predstavlja potrebno poštenje in čistost. Je omadeževano. Po resnici? Po krivici? To mora ugotoviti preiskovalna komisija, če se ne bo zganil kdo drug, ki je poklican da to naredi. Dokler ne bo pojasnjeno, ali je Kangler izpovedal resnico,ali je lagal, tako dolgo bo nad policijo, tožilstvom in sodstvom lebdel madež in sleherni državljan bo lahko podvomil v poštensot njihovega dela. Vse kar je Kangler izpovedal kaže na to, da policijo, tožilstvo in sodstvo v Sloveniji obvladuje mafija. Drugače ne moremo oceniti njegove izpovedi, ki je bila dana pod prisego v paramentu. To ni bila neka gostilniška izjava, da ob šanku v napol pijanem stanju. Torej izpoved je grozljivka in zanesljivo so si jo ogledali ustavni sodniki. Po poklicni dolžnosti jih bi srhljivka morala vzpodbuditi k boju za resnico in pravico. Pa jih očitno ni. Glede na laskave titule, ki pričajo o njihovi strokovnosti ne more in ne sme biti dvoma, da so zaslišanje sodnikov in tožilcev prepovedali zaradi strokovnega neznanja. Tudi pomanjkanje časa , ki bi utegnilo preprečiti zdravo odločitev, ne more priti v poštev, pa tudi slab dan sodnika ne. Odločitev so sprejeli družno. Torej gre za zavestno odločitev, ki varuje osumljene policiste, tožilce in sodnike. Osumljeni so grozljivih dejanj. Kdo pa lahko ščiti takšne lumparije, takšno izigravanje ustave in zakonov? Ali je pretirano in žaljivo reči, da to lahko počne le mafija?.
APMMB2

2019-10-26 15:02:04


Glej, glej, pojavil se je Rado. Ne Radonjić, da ne bo pomote. Ta siromak hodi naokoli, pa nične vidi in nič ne razume. Predpostavljam, da si je ogledal sejo parlamentarne komisije, ki proučuje izživljanje policije, tožilstva in sodstva nad Francem Kanglerjem, ko je ta kot prvi zasliševanec izpovedal in dokumentirano pojasnill vse svinjarije, ki jih je počela policija , tožilstvo in sodstvo zoper njega. Seveda je potrebno takoj pojasniti, da se zoper njega niso spozabili vsi policaji, vsi tožilci in vse sodnice( predstavljajo namreč krepko večino v sodstvu). Spozabili so se posamezniki, le delček njih, pa vendar so omadeževani vsi. Srž komisije je , da razišče okoljnosti in na pranger postavi le tiste, ki so počeli svinjarije, ki ne sodijo v demokratično družbo, ki si pritzadeva, da bi bila pravna. Kdorkoli je gledal prenos je moral biti prizadet, saj je neverjetno, da se to lahko dogaja v središču Evrope, v Evropski državi,ki nam je domovina. Takšne svinjarije bi se naj dogajele v kakšni zanikrni afriški državi, ali banana državi srednje Amerike. Žal se to dogaa v Sloveniji. Skrajni čas je, da se takšne lumparije razkrinkajo in storilce ožigosa in izloči . Zanimivo in hkrati škandalozno je, da se temu upirajo tako policisti, kot tožilci in sodniki. Iščejo rešilne bilke , ki bi jim rešile čast in jih ohranile na oblasti. Pred vsem škandalozno je to, da so se v ta voz korupcije in svinjarij vpregli ustavni sodniki. Namesto, da bi bili gonilna sila pri čiščenju Avgijevega hkeva, so se pokorno pridružili lopovom, barabam, krimnilacem, ki ugonabjajo državo in jo potapljajo. Kaj ja to? Je to strah, ali pa dejsjvo, da so sami pokvarjeni lopovi? Večina jih je bila na položaj ustavnih sodnikov postavljena. Se pravi da so prišli do laskavega položaja, ker so naši in ne ker si to zslužijo z znanjem in krepostmi, ki so za takšen laskavi položaj potrebni. Ko so po vezah tak položaj dobili, so se nanj prilepili, ot nadležni klopi in ščitijo lopppve, ki so se dokazano prekršili zoper zakone in moralo, misleč, da s tem ščitij tudi lastne riti. To je podlo, to je ogabno, to je nedopustno za tako ugledne položaje, ki jih zasedajo samo zato, ker so Naši. Drugi vzrok, ki tudi ni povesm izključen pa je lahko ta, da so nekateri del mafije, ki ugonablja Slovenijo in krade, ter ropa, in kot nam je razodel sodnik Radonjić, celo ubija in to na ulici. Mar je to mogoče? Velika verjetnost je, da je!! In kdo na vse to gleda in nič ne vidi, je slep? Je zaslepljen?Kot Rado. Verjetno kar obje, saj sicer bi reagiral, saj kradejo tudi njega. Ker je pohleven bedček, mu ne preti kugla v glavo, tako kot dr. Jamniku, preti pa mu beraška palica, saj so roparji nepopustljivi in ropajo ter bodo ropali, dokler ne bo Sloveiija postal izropana, tako kot afriške kolonije.

Prijatelji

Peko KooperativaMarjan TetickovicAleksander ZamudaOdbor 2014Društvo  CZPNNMiran HergulaAnton JegličPrenoviraj.si  Vse z enim izvajalcem Bojan  AhlinIvan PucJanez JerancicETV TelevizijaMarjan Bezjakrastko plohlFranc MihičTomaz Kozelj24 kul.siAleksander LahLaščan ZlatorogJanez RajkMarija GuzeljElena Pecaricsonja ramsakStoyan Svet Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

ALI JE USTAVNO SODIŠČE DEBATNI KLUB ALI SODIŠČE ?