PROTI PONIŽANJU SLOVENSKEGA JEZIKA NA UNIVERZI

Podpisani člani društva Domoljubni TIGR 13. maj in drugi podpisani izražamo protest proti zniževanju statusa maternega jezika na univerzi. Tako kot so se tigrovci za časa fašizma z velikimi žrtvami borili za slovenski jezik, ne smemo in ne moremo  danes stati križem rok, kajti slovenščina je z novo zakonodajo ponovno ogrožena. Grozi nam, da bodo posamezne fakultete – zaradi pridobivanja tujih študentov – uvajale pouk v angleščini. Uvoz tujih študentov z uvajanjem tujega jezika je zgolj ozek interes profesorjev, nosilcev programov za prodajo svojih storitev, ni in ne more pa biti v nacionalnem  jezikovnem in državotvornem interesu. Gre za popolno podreditev komercializaciji največje  javne dobrine, ki jo še imamo kot narod. Gre za razprodajo slovenskega jezika.

Odprtost univerze in znanstvena izmenjava sta dosegljivi na druge načine, ki ne bodo  ogrozili slovenščine, bodo pa zagotavljali razvoj slovenskega jezika na najvišjem, to je univerzitetnem nivoju. Prvi od teh ukrepov je dosledno prevajanje v slovenščino, kar  bi  podhranjeno materinščino okrepilo tudi na univerzitetnem in znanstvenem nivoju. Za stotinko denarja iz naslova bančnega ropa smo v stanju: 1) financirati visoko kvalitetno prevajanje angleško govorečih ali katerih koli tujih profesorjev ali študentov v materinščino,  2) povrniti na domače univerze odlične slovenske ljudi, ki so se uveljavili v tujini, da pridejo predavat in raziskovat na naše univerze, 3) preprečiti odliv domačih najboljših kadrov na tuje univerze. 4) morebitna predavanja tujcev – gostujočih profesorjev je treba dosledno prevajati. Da je to možno je dokaz nacionalna RTVSLO. Namišljeni strah, da se s slovenščino ograjujemo od sveta, je znak zaostalosti, pomanjkanja samozavesti in prevlade manjvrednostnega kompleksa, ki vodi v podrejenost tujcem.  Izrinjanje  slovenščine kot edinega učnega jezika z univerze ne vodi k narodovi omiki, pač pa v erozijo jezika in  slovenščino obsoja na jezik sporazumevanja nižjih slojev izven univerze. Dokazi za to so v praksi že tukaj.         

Zato pozivamo Državni zbor RS, da se upre novi zakonodajni grožnji in zavrne vse postopke v zvezi s tem. Starosta antifašizma pisatelj Boris Pahor je ob 103. rojstnem dnevu izrazil podobno stališče. Zato vabimo vse dobromisleče ljudi, ki se zavedajo usodnosti trenutka, da se tej izjavi in takemu stališču pridružijo.  Mislimo na Tigr Primorske, Maistrove borce, domoljubna in zgodovinska društva ter verske dostojanstvenike in vse domoljube, ne glede na svetovni nazor ali vero, da podprejo zahtevo, da poslanci DZ ustavijo postopek.

Jezik moramo negovati od vrtca do najvišje ustanove – to je univerze, vsakršno popuščanje glede tega je nesprejemljivo. Očitno bomo kmalu potrebovali nove kaplane Martine Čedermace, ki pa jih danes v javnosti ni čutiti. Stanje je slabše kot v času fašizma: tedaj je bil narod osveščen, inteligenca – cerkvena in posvetna – pa mu je stala ob strani. Žal smo danes kot narod, katerega glavni atribut je od Prešerna dalje lasten, vsestransko razvit in kultiviran jezik, znova na  milost in nemilost prepuščeni novemu, tihemu raznarodovanju.  Nova zakonodaja bo to stanje legalizirala, slovenščina pa bo  s tem potisnjena na obrobje kot jezik  negospodujočega,  podrejenega razreda.     

Zato pozivamo vse razumnike, naj se zavzamejo za to, kar danes še imamo - slovenščino kot prvi in edini učni jezik na univerzi. Tehnološka izmenjava in privabljanje tujih študentov ne morejo  biti izgovor za ponižanje maternega jezika. Ivan Cankar bi se zjokal, Slomšek bi se temu uprl, poliglot Matija Čop pa bi ponovno pozival k omikani slovenščini, ki nastane lahko le z uporabo na najvišjem nivoju, to je na univerzi. Žal je v razpravi o jeziku to prepogosto spregledano, saj se podreditev angleščini smatra  za  samoumevno.  Nihče nam ne more  narediti večje škode,  kot si jo lahko povzročimo sami, zato ne dopustimo politikom, da uničijo to kar so od Brižinskih spomenikov in Trubarja dalje, do prvega rektorja slovenske univerze dr. Josipa Plemlja in drugih odličnih znanstvenikov in mislecev, s trudom ustvarili rodovi pred nami.   

Politični razred, ki se sklicuje na mandat poslancev, nima nobene pravice, da se zgodovinsko neodgovorno poigrava s statusnim in dejanskim položajem materinščine, ki je že danes v javni rabi zapostavljena in mnogokrat oklofutana. Zato pozivamo poslance, da ne dovolijo nove, tokrat dokončno usodne klofute slovenščini. Kratkovidni pragmatizem ne more biti vrhovno načelo. Molk večine pa ne more biti kriterij za sprejemanje odločitev. Država, v kateri so pošteni ljudje manj glasni od trgovcev in sleparjev, nima prihodnosti. Slovenščina ni in ne sme biti naprodaj. Poslanci državnega zbora in državni svetniki, na vas je, da to nevarnost uvidite in jo preprečite! Naravni jezik Slovencev je bil in bo ostal slovenščina, ki bo s tem prenehala biti moderen jezik.  Znanost in naravni jezik se ne izključujeta ampak dopolnjujeta in plemenitita.   Nadomeščanje materinščine z angleščino je zgodovinski kulturni genocid.

Trubarjev rek STATI INU OBSTATI je na kocki. Narod obstane z jezikom, ali pa ga ni. Ne bodimo pogrebci v poslednjem sprevodu svojega  tihega izginotja ! Vsaka pot, tudi pot izginotja, se začne s prvim korakom. Prekinimo to pot navzdol in jo obrnimo v pot navzgor, v dvig narodne zavesti. To ni znak zaostalosti ali nekakšne pred modernosti, ampak znak zavedanja sebe, soljudi in narodne skupnosti, katere del smo in ostajamo. Če ne bomo spoštovali svojega jezika, nas bodo drugi, večji in bolj nasilni narodi povozili in izničili. Takrat bo nepreklicno prepozno. Kar ni uspelo fašistom od leta 1924 dalje, ne sme in ne more uspeti razdiralnim silam v nas samih.

Ljubljana, 2.10.2016

1.    Vili Kovačič,  Ljubljana

2.     Magda Rodman, Vipava

3.    Andrej Magajna, Ljubljan

4.    Vito Javornik, Ljubljana

5.    Majda Metličar, Nova Gorica

6.    Franc Petelin, Pliskovica na Krasu

7.    Iva Žurman Pavlin, Solkan

8.    Peter Čehovin, Čehovini

9.    Martin Čopič, Ajdovščina

10.  Vili Perner, Ljubljana

11.  Peter Križnik, Skopo na Krasu

12.  Jože Smolej, Mojstrana

13.  Radovan Mavrin, Ljubljana

14.  Anton Urankar, Ljubljana

15.  Ivan Bortolato, Pliskovica na Krasu      

16. Milan Gregorič, Koper – Škofije

17. Erik Krisch, Ljubljana

18. dr. Savin Jogan, Ljubljana              

19. Vito Šoukal, Ljubljana                     

20. Bogdan Vidmar,Bovec

21. Branko Gaber

22. Vitomir Gros, Kranj

23. Peter Pečar, Ljubljana

24.doc.dr. Miroslava Cencič, Šempeter pri Gorici   

25. prof. dr. Julij Bertoncelj, Kranj       

26. dr. Peter Starič, Ljubljana

            27. prof. dr. Franc Pohleven, Ljubljana

28. prof. dr. Peter Šuhel, Ljubljana

                 29. prof. dr. Anton Jeglič, Ljubljana

             30. doc. dr. Peter Pavel Klasinc, Ljubljana

             31. dr. Bojan Ravbar, Strunjan

             32. prof. dr. Stane Granda, Ljubljana

33. dr.Milko Novič, Ljubljana