TIGR IN ANTIFAŠIZEM NAŠ »NAJBOLJŠI IZVOZNI ARTIKEL« V EVROPO ?
Vili Kovačič
Državnozborske volitve 2014

Sobota, 18. julij 2015 ob 21:11

Odpri galerijo

 

TIGR IN ANTIFAŠIZEM NAŠ »NAJBOLJŠI IZVOZNI ARTIKEL« V EVROPO ?

V  Sobotni prilogi, Delu SP – v pismih bralcev 18 julija 2015, so objavljeni trije prispevki o TIGR-u. Moj prispevek Primorski antifašizem in tigrovstvo »najboljši slovenski izvozni artikel« v Evropo je namreč sprožil odmev. Najprej pri Spomenki Hribar.

Polemika s prispodobami je povsem nepotrebna

Zelo pozitivno v njenem prispevku je to, da podpira na novo oživljeno idejo Gibanja 13 maj kot državni praznik, in enako pozitiven je njen poziv poslancem, da podprejo zakonodajni predlog o tem. Skratka dvakrat hvalevredno !  

Ni pa hvalevredna njena zelo izčrpna polemika z namišljenim nasprotnikom, s prispodobami, ki jih Gibanje13maj uporablja za afirmacijo ideje tigrovskega državnega praznika. Primerjava tigrovstva z “najboljšim izvoznim artiklom v Evropo” namreč ne bi smela biti sporna za večino ljudi, najmanj pa za vsakogar, ki spremlja prizadevanja naše ZZB NOB, ki je  - vsaj tako izgleda iz časopisja, vložila velike napore – ki so potekali celo  preko predsednika države Boruta Pahorja, da je pri francoskem predsedniku Holandu posredoval   za pridobitev uradnega vabila ZZB na zavezniško proslavo v Normandiji.

Prejem vabila pa se je potem smatral kot velik dosežek, čeprav gre v resnici za prosjačenje za priklopni sedež na balkonu, ne pa za vabilo v prvo vrsto parterja. Če bi Slovenija pri zaveznikih afirmirala izvorni predvojni 20 letni antifašizem in TIGR, ki je bil vseskozi zgodovinski  partner zaveznikov – anglo Američanov in Francozov, bi bilo teh težav in slovenskih zadreg v Normandiji mnogo manj. 

Kako priti do »vabila« v Normandijo po najlažji poti 

Minimum, ki bi k temu pripomogel, bi bil, da se v odporniško  - doslej izključno partizansko delegacijo za Normandijo, končno vključijo potomci ali pa celo morda še živeči Tigrovci in prekomorski partizani, prav tako po večini tigrovski borci, ki so s prekomorskimi brigadami s pomočjo zaveznikov prišli leta 1944 pomagat domovini. Namesto, da vodimo na to proslavo ideologe titoizma Tita Turnška, Janeza Stanovnika ali celo Mitjo Klavora, ki o TGR-u, čeprav zanj seveda mnogo vedo, po uradni dolžnosti zvesto  molčijo.  

Slovenci imamo sicer nasploh težavo, da v reprezentativne delegacije ne uvrščamo pravih ljudi, pač pa zgolj, bolj ali manj politično “neoporečne” iz rodovnika svojega ideološkega plemena. Pod sedanjo prevlado levice je to postalo skoraj sto odstotno očitno. Stranka SMC v tem pogledu ni izjema. Prej pomeni potrditev in še dodatno zabetoniranje tega pravila.

Spomenka brez JJ ni več Spomenka 

Čeprav bi rad čim manj omenjal Spomenko Hribar in Janeza Janšo moram tudi v tem primeru žal ugotoviti, da v razpravo o Tigru Spomenka povsem neumestno  vpleta  Janševe Okope, da bi mu ponovno sugerirala naj se z osamosvojitvijo ne hvali in mu »dokazala« da tudi njegove prispodobe v Okopih niso umestne. Tako vztrajanje na njenih lastnih okopih, s katerih strelja na Janšo, je smešno, če ne bi bilo žalostno.   Od zdaj dalje se namreč sprašujem, katere prispodobe bodo po njenem načelu v Slovenji – od 18 julija 2015 naprej sploh še zaželene, če ob TIGR-u postane vprašljiva kletka in besedna zveza "izvozni artikel". Takega jezikovnega čistunstva Spomenke nisem pričakoval, čeprav razumem, da se ona boji, da bi promocija TIGR-a, ki je bil izrazito  pluralen, a kljub temu učinkovit  v odporu, menda  koristila komu na demokratičnem polu političnega spektra. Bog pa ne daj, da bi koristila Janezu Janši, ki je TIGR –  z državno proslavo  na Mali gori pri Ribnici leta 2005  prvi promoviral na nacionalnem nivoju, in ga tako odkril tudi širšemu krogu Slovencev.Tudi mnogim iz gibanja 13. maj. Iz takratnega TV prenosa se spomnim kislih obraov Kučana in Stanovnika, kajti s to hvalevredno potezo se je glede TIGRA začelo novo poglavje javne zavesti o njem. 

Očitno pa brez stigmatizacije Janeza  Janše v Sloveniji številni,  tudi Spomenka, ne morejo. Ampak, to so zgolj njene človeške hibe in morda trenutne slabosti ali pa izraz  njene kronične krize idej. Upam, da se bo v bodoče našel način diskusije, ki bo, ko gre za tigrovsko stvar, diskusijo dvignil  nad njen osebni in ideološki nivo. Sicer pa moram povedati, da se v to jezikovno nepomembnost sicer sam ne bi vtikal, če je Spomenka sama ne bi naredila tako pomembno.   Kajti skoraj j 2/3 njenega prispevka, vsebuje  prav to. Čeprav ob koncu zapiše, da je bilo to le mimogrede. V celoti gledano pa je seveda tudi njena bilanca odnosa do predloga Gibanja 13 maj pozitivna. Pustimo času čas. Nivo polemike se bo morda počasi tudi pri njej vendarle dvignil, tako, da se bomo usmerjali v  bistvo.

Društvo TIGR zavrača pobude 

Oglasil se je tudi predsednik društva TIGR gospod Savin Jogan, ki je do zdaj molčal. Predsednika sprašujem – zakaj so številne pobude Gibanja 13 maj  v društvu Tigr povsem preslišali. Zapisal je celo, da bi morali o 13 maju kot prazniku imeti širšo razpravo. Zakaj le, če je že bila  in je zakonodajni predlog že v Državnem zboru ? Vendar  se tedaj ljudje iz društva, širše razprave, kljub večkratnim pozivom, niso hoteli udeležiti. Sicer pa bomo organizirali jeseni širšo razpravo o zamolčanih izvornih sestavinah primorskega antifažizma. 

Naše pobude za afirmacijo Tigra navaja tudi Milan Gregorič, ki si je z nedavnim odličnim  prispevkom v SP Dela z naslovom“Tigrovska pomlad”, “prislužil” hude in manj hude replike-očitke podpredsednika ZZB Slavka Grčarja, Saše Vuga in Branka Marušiča. Sicer pa je zaenkrat hvalevredno predvsem to, da je zadeva v javnosti prisotna. Ključno vprašanje, ki ga postavlja v svoji repliki na Milana Gregoriča Branko Marušič, je 4. točka  njegove replike, ki se glasi: Koliko Tigrovcev in koga med njimi(tigrovci)  je usmrtila UDBA ? Tudi mi se sprašujemo z njim. Upam samo, da je gospod s tem vprašanjem mislil povsem resno in da nam bo pri tem skupaj z drugimi v društvu pri razkrivanju teh žrtev tudi sam pomagal.To bi bilo zelo pomembno dejanje tudi s strani društva.

Naj zaključim. Slovenija kot družba in država ne more še kar naprej funkcionirati kot edinstvena dežela, kjer se zločini obsojajo, zločincev pa niti ne identificiramo. Ali pa da se mediji obnašajo tako, da sta “kranjska klobasa in teran" za osrednji časopis Delo bolj pomembna od TIGRA in antifašizma. Tudi o tem bi bilo treba pisati, saj postaja očitno,  da poleg javne RTVSLO, ki seveda ni javna,  potrebujemo tudi javni dnevni časopis. Ampak to je že druga tema. 

Zakaj obstoja tigrovske alternative še danes ne priznamo ? 

Zato kot zadnje v tej  polemiki naslavljam vprašanje uredniku SP na Delu g. Aliju Žerdinu: Ali in kdaj bo v SP objavljen prispevek »Mala gora, Katynski gozd vodstva slovenskih komunistov”.  Ne zato ker je prispevek moj, ampak ker odpira izhodiščno in končno vprašanje:  imeli smo povsem realno alternativo – ki ni bila OF, KP in VOS.  Zakaj smo jo  kot narod tako odločilno in hitro zapravili in zakaj obstoj te alternative še danes, niti za nazaj, mnogi ne priznavajo. In revolucijo jemljemo kot naravni pojav, in nujno, čeprav zlo dejanje. Ali je res zlo nujnost in  sta uklanjanje in strahospoštovanje pred nasiljem in terorjem že del našega genskega zapisa? Kar pomeni, da smo kljub izjemam, narod strahopetcev, ne narod gospodarjev, kot  nas v varnem objemu države in partijske ideologije, na letošnjih  številnih proslavah, prepričujejo  Stanovnik, Tit Turnšek in njegovi, povečini že reinkarnirani borci NOB.

Tigrovci, Tržaški liberalci, primorska sredina, Svečeniki svetega Pavla, maistrovi borci ter številni pošteni partizani  in drugi antifašisti so bili povsem drugačni ! Bili so zgled pluralnosti in kot taki  prava alternativa in motiv mladim generacijam za današnji čas.  Zato je TIGR lažnim mitom,  še danes nevaren.

Borci NOB, OF in filozofija njenih voditeljev ne morejo biti alternativa za današnji čas, zato obujajmo spomin na resnično alternativo, ki jo je pomenil TIGR. Če njegovo vodstvo ne bi bilo obglavljeno bi ono vodilo odpor bi bila zgodovina 2 svetovne vojne manj krvava in bratomorna. Na mali gori se je zgodil mali slovenski Katyn. V Katynu  marca 1940, je sovjetska ideologija zla proizvedla zločin, ki so ga potem 50 let lažno pripisovali Nemcem.  

Tigrovska alternativa je pomembna za naš čas. Če ne ovrednotimo tigrovske alternative in izgubimo spomin nanjo, smo izgubili alternativo za bodočnost. Pristali bomo tam, kjer smo že bili in je povedal Tomaž Šalamun, pred 50 leti, v pesmi Duma 1964 - v deželi hlapcev, mitov in pedagogike, in ostali bomo kot pravi "rožice v kišticah",  vsako leto na novo in na novo zalivane z mitsko ideologijo. Srečna okoliščina pri tem je, da se od mitov, ideologije in pedagogike  ne da dolgo živeti, zato ima tudi današnja ureditev, ki temelji na mitu, omejen rok trajanja. Tudi v demokraciji, čeprav  je ta za zdaj še vedno predvsem navidezna.   

 

Vili Kovačič, državljan K.  predsednik Gibanja 13 maj

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Nov 2019 at 12:47

187 ogledov

USTAVNA POBUDA! Napredek je sprva vedno nezaželen, dokler ga ne osvoji večina. Vedno pa ga začne manjšina ali posameznik.
Spoštovane poslanke in poslanci, vodje poslanskih skupin ! Demokracija je najbolj zlorabljena beseda, podobno kot svoboda. Vendar  je kljub temu ne smemo zavreči in podcenjevati, mnogo bolje je na njej  delati in jo razvijati.  Predvsem pa: če naj dobi pomen in vlogo, ki ji pripada,  jo je treba udejaniti  navzven  in navznoter ! Temu je ta pobuda namenjena. Pred vložitvijo pobude na Ustavno sodišče v četrtek  21.11.2019, prosiva vodje vseh poslanskih skupin, da jo posredujejo drugim, in da dajo odgovor nanjo.  Naslov pove vse: OD OLIGARHIJE DO DEMOKRACIJE.  Bistvo predloga je predstavljeno v priponki na eni sami strani, kar za demokratično razmišljanje vsekakor ne more biti prezahtevno in pre-dolgotrajno branje.  Prosiva za odgovor, ali ste pripravljeni podpreti ta predlog in sprejeti poglobljen pogovor o tej temi in kdaj. Strah pred notranjo demokracijo ne sme zamegliti pogleda na potencialne in dejanske možnosti, ki jih ta prinaša. Sicer pa imajo v  demokraciji prihodnost zgolj take rešitve, ki odpirajo nove možnosti za čim več ljudi, ne pa take, ki te možnosti zmanjšujejo ali celo zanikajo. Popolna obstrukcija predsednika države v odnosu do tega predloga, ob nedavnih posvetovanjih o volilnem sistemu, naju sicer  ne navdaja  z optimizmom, vendar  to ne more  biti relevanten kriterij. Morda gre samo za globoko zasidrano pomanjkanje poguma in  inercijo stare miselnosti, lahko pa je motiv samo želja - spreminjajmo stvari tako, da vse ostane isto.  Slovenija potrebuje GLASNOST in PERESTROJKO, seveda ne  na sovjetsko ruski način, pač pa v  pomenu globinskih sprememb, ki bodo spremenile naravo politike ter  smer njenega razvoja - od oligarhije k demoraciji in ne obratno ! Nekaj si velja priklicati v zavest ! Napredek je sprva vedno nezaželen, dokler ga ne osvoji večina. Vedno pa ga začne manjšina ali posameznik. Demokratične rešitve pa lahko uveljavljamo le z več, ne z manj demokracije !  Najboljše so tiste, ki z minimalnimi spremembami lahko spremenijo smer ortodoksnega razmišljanja. Strateško pametni politiki bodo v tem spoznali prednosti na katere prej niso upali niti pomisliti. Ozkogledni se bodo počutili ogrožene ! Spoštovani, po 28 letih je prišel NOV DAN in usodni čas, da se končno zbudimo prosti oklepov lastnih svinčenih predstav! Prišel je čas, da Osamosvojitev z veliko začetnico,  nadgradimo z osvoboditvijo od suženjstva  lastnim utvaram in strahu pred spremembami. Nekoč so govorili: kadri so naše največje bogastvo! Danes vemo: kvaliteta demokracije in odločanja se začne in konča z načinom izbiranja ljudi. Ta predlog je prispevek k njeni uresničitvi. Hvala Vam za vašo pozornost in lep pozdrav ! Vili Kovačič, državljan K. , Janko Veber, nekdanji poslanec DZ

Mon, 18. Nov 2019 at 09:35

427 ogledov

Slovo od strokovnjaka, ministra za energetiko v osamosvojitveni vladi
V prispevku v katerem se spominja dr. Mihe Tomšiča me Spomenka Hribar omenja trikrat. Hvala ji za spomin na tisti izgubljeni čas. Z dr. Miho Tomšičem sem zelo konkretno in odlično sodeloval. Bil je odprtega duha in pravo nasprotje današnjih levičarjev. Prav tega nam v Sloveniji na levici, pa tudi desnici, najbolj manjka. Spominjam se ko sva skupaj nastopila v Odmevih pri Slavku Bobovniku in kako se je voditelj trudil, da nama ne bi »ušla« kaka nezaželena kritična beseda. Zapisal sem, da je šlo za izgubljeni čas, kajti očitno se iz TEŠ6 nismo popolnoma nič naučili. Zelo pa smo nagnjeni k Butalski logiki objokovanja izgubljenih priložnosti. Ko je potrebno stopiti na zavoro in obrniti smer pa vedno zmanjka volje in poguma. Tako kot danes pri investiciji, ki bo največja polomijada oziroma vrhunska parada neumnosti, korupcije in triumf butalske pameti. Gre za enojni vladni drugi tir. Verjamem, da bi Miha Tomšič kot pošten strokovnjak z levega brega, zmogel misliti podobno. In reči bobu bob. Moj najbolj odmeven prispevek tistega časa je imel naslov »Bankrotirajmo strokovno«. Ta mu je bil najbolj všeč. Drugi pa je bil »Ljudska republika Šaleška dolina«. Z aluzijo na Severno Korejo seveda. Kot moto sem izpostavil misel Danskega filozofa Kierkergarda: »Dva načina sta, da vas pretentajo: da prvič verjamete v to kar ni res ali drugič, da ne verjamete v to kar je res«. Kajti v Sloveniji dokazi ne štejejo. Šteje samo vera v enega boga, ki - kot je rekel pesnik Janez Menart, v banki svoj oltar ima. Seveda gre to lahko le zaradi davkoplačevalske naivnosti in hlapčevanja bančnim in političnim bogovom. Alternativa za katero smo se skupaj trudili, je žal danes prepovedana povsod – tako pri drugem tiru, kot v gospodarstvu nasploh, pa tudi v kulturi in politiki - tako kot je zaukazal Milan K. Plavi. Pri TEŠ6 sva s Tomšičem skupaj vztrajala na alternativi – na posodobitvi obeh blokov. Z vladnim drugim tirom pa je ponovitev TEŠ6 pred vrati. Sicer pa gre za sistemsko napako financiranja državnih investicij, ki so pravo leglo za prisklednike in od vlade ustrahovane stroke. Zato Slovenski državljani živimo 1/3 pod realnimi zmožnostmi. In zato nas prehitevajo Estonci, Čehi, Poljaki, Slovaki in Madžari. Ivan Cankar bi tudi danes za našo inteligenco – predvsem tisto ki je privilegirana v medijih, rekel: boljših varuhov nima neumnost. Skupaj z Mihom Tomšičem sva se borila proti njej, vendar je dobila mlade. Danes nas strašijo z Janšo in s koncem sveta, če on dobi vajeti. Res bedno vizionarstvo velikanov intelektualno podhranjene »inteligence« ! Tako v politiki, kot na Ustavnem sodišču in sploh v sodstvu, ki ni zastonj dobilo prilastek krivo-sodje. Ko se spominjamo dr. Mihe Tomšiča, se moramo spomniti tudi na aktualne zdrse sedanje Slovenije, v katerih bi verjetno s Tomšičem bili skupen boj za strokovno poštene in razumske rešitve. Tedanji boj je bil očitno žal le uvertura v novo – največjo okoljsko zablodo in vsestransko škodljivo več milijardno investicijo z imenom vladni 2 tir. Danes vsi pozivajo k etiki, kar pa ni prineslo drugega kot korupcijo na etični pogon. Poosebljenje tega je Miro Cerar. V Ljubljani pa je še huje. »Balkanski bojevnik« Zoran Janković, uničuje vodne vire in kljub sodnim porazom zmaguje. Javnega sodnega procesa zaradi goljufije na volitvah v Ljubljani, pa si »neodvisni« sodniki sploh ne upajo razpisati. Energetika in sodstvo imata namreč žal dve skupni šibki točki - pomanjkanje poguma za razum in pomanjkanje energije za uveljavitev neodvisne stroke. Tomšič se ni bal. Hvala Ti dr. Miha Tomšič, ker si pozival k razumu in si iskal alternative. Imel si srce na levi, pamet na desni in glavo na sredi ! In upal si si uporabljati obe polovici možganov hkrati. Ni jih veliko, ki to zmorejo ! Vili Kovačič, državljan K.

Mon, 18. Nov 2019 at 09:26

334 ogledov

Enakopravni v molku - Kolektorska demokracija !
Gospa Katarina, časopisna hiša Delo V PP-29 mi  niste objavili, očitno sem na index prohibitorum. Tako pač izgleda Kolektorska PP-29 demo(s)kracija . Kot razumem,  gre za preprečevanje populizma, ker ljudstvo je treba zaščititi pred kvarnim vplivom resnice in drugačnih pogledov nanjo. Saj kot mi je rekel MIlan K. Plavi - julija leta 2012, ko sem napovedal  referendum za TEŠ6; "pusti narod, narod je butast" !  Razumem pa, da  če bi napadel prvega antifašista škofa Antona Mahniča ali vsaj poslanca Žana Mahniča, bi dobil odprt prostor za objave. Očitno smo prišli v novo fazo - Ni pomembno  kdo kaj reče, pomembno  je kdo kaj ne-reče ! Vsi smo enakopravni, samo nekateri bolj. Enakopravnost je v razlikah. Kam pa pridemo če bodo lahko vsi govorili, zato je nekaterim treba zamašiti usta! lp Vili    Državljan K.

Sat, 16. Nov 2019 at 08:20

1680 ogledov

Čas je, da se tudi ustavni sodniki v Sloveniji zavedo, da nad njimi ni samo modro nebo, ampak vladavina prava!
ZID BO PADEL TUDI V SLOVENIJI  ( izjava ob vložitvi kazenske ovadbe)  Spoštovane ustavne sodnice in sodniki ! Kljub popolni blokadi in nezanimanju za vsebino mojih pritožb bom na  njih vztrajal, kajti ignoranca njihovo utemeljenost ne zmanjšuje, ampak povečuje. Slovenija je puščava demokracije  v kateri zraste samo še kakšen kaktus, ki pa ne more ozeleniti skorumpiranega oligarhičnega  političnega sistema del katerega je postalo tudi Ustavno sodišče. Ta je  nastavljen tako, da omogoča bikoborbe v amfiteatru vsega naveličanih gledalcev, pod parolo politične stabilnosti pa zagotavlja večni status quo nereševanja problemov in obsojenost na sedanje stanje.  Zato je razgaljanje nedelovanja institucij, ki jih za nepošteno delo  zelo drago plačujemo, ne samo smiselno početje,  ampak nujno potrebno delo. Ena od prvih institucij, ki je v tej vrsti najpomembnejša, in je zdaj njegova javna podoba na najnižji točki njegovega obstoja, je USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE. Žal se je US iz branika državljanskih in demokratičnih pravic razvilo v   branik enoumja, oligarhije, mimikrije in korupcije. To ni zgolj subjektivni vtis kritičnega opazovalca, to je izkustveno in empirično dokazljivo dejstvo, ki ga razgalja velika večina neuspešnih in s strani ustavnih sodnikov z levo roko zavrženih primerov zahtev in pobud za demokracijo, sankcioniranje nepoštenih volitev in uveljavljanje elementarnih človekovih pravic. Sicer pa se to dogaja tako na Ustavnem sodišču  kot na Vrhovnem sodišču, v Sodnem svetu in drugih slovenskih pravosodnih institucijah. Spoštovane ustavne sodnice in sodniki. Ovadba, ki vam jo pošiljam, ni plod  moje domišlije ali kljubovalnega nezadovoljstva, ampak je posledica kolektivnih zmot in serijskih zlorab sodne veje oblasti s strani sodnikov, ki kršijo prisego, ki so jo dali v DZ.Temu se morano upreti. Po potrebi bodo sledila nova razkritja slovenske pravne samovolje, s katero najvišji varuhi ustave rušite ugled institucije, ki jo predstavljate. Namesto nadzora oblasti in služenja ljudem  (in v nasprotju s svojo  prisego),  ste žal ubrali nasprotno smer. Pravica in pravo z vašo pomočjo še nikoli nista bila v tako velikem razkoraku kot se to dogaja v sedanji sestavi Ustavnega sodišča. Gospe in gospodje sodniki, vaša  navidezno velikanska pre-moč je vaša šibkost in bo kljub dolgoletni negativni tradiciji kratkotrajna.  Slovenska demokracija je sicer zgrajena na pesku, brez temeljev in se skriva za zidom, ki  se bo po prvem izpuljenem zidaku začel majati in rušiti. Usodna domišljavost pa ga bo zrušila in pokopala do konca. Vsak nov primer razkritja bo izpuljen zidak tega - samo na videz trdnega zidu. Slovenija ni izjema. Zid ni padel samo v Berlinu, ZID BO PADEL TUDI V SLOVENIJI !  Zato pozivam in bomo pozivali ljudi, da vlagajo KAZENSKE OVADBE in objavljajo avtentična pričevanja o kršitvah, ki se dogajajo! Gospoda sodnika dr. Mateja Acceta pa pozivam, da se častno umakne in odstopi. S tem bo zgolj priznal svojo človeško zmoto in napako  in bo vsaj delno rešil ugled institucije, ki ji pripada, rešil pa bo tudi sebe kot človeka. Vsakršno vztrajanje na obstoječi poziciji povečuje škodo in je nelegitimno in samo vprašanje časa je, ko bo  postalo nelegalno. Čas je, da se tudi ustavni sodniki v Sloveniji zavedo, da nad njimi  ni samo modro nebo, ampak vladavina prava, za katero pa ni dovolj, da so pravila zapisana zgolj na papirju, v Ustavi, ampak da se udejanjanjo v realnih odnosih med ljudmi in institucijami !  Institucije pa imamo za to, da deljo v korist večine ljudi, ne v korist privilegirane manjšine. Sicer pa se  z vašim vztrajanjem in molkom  vse bolj bliža dan, ko bo  BERLINSKI ZID  PADEL TUDI V SLOVENIJI, ne samo simbolično, ampak dejansko. Pazimo vsi skupaj, da se ne zruši na vse nas.                                                                                                                   Vili Kovačič, državljan K. DavkoPlacevalciSeNeDamo   

Sat, 16. Nov 2019 at 08:06

375 ogledov

OD OLIGAHIJE DO DEMOKRACIJE - ODPRTE VOLILNE LISTE
Stališče, da je strankarski sistem, kakršnega imamo sedaj, edino možen model demokracije je popolna zabloda nevednih ljudi ali pristašev ohranjanja monopola, ali pa tistih nezadovoljnih, ki se iz strahu kot pijanec plota oklepajo obstoječe ureditve. Strah pa zavira tudi najmanjše spremembe. Vendar je za ključno začetno spremembo potrebno storiti zelo malo. To je odpreti zaprte strankarske kandidatne liste. S tem bi se pokazala odprtost ali zaprtost političnih strank. Prednostni glas znotraj liste, o katerem je toliko govora, pa bi tako dobil svojo težo in možnost učinkovanja navznoter in izboljšanja ponudbe navzven. Gre za uvedbo odprtih kandidatnih list na katerih je število kandidatov večje od števila poslanskih mest. Za poslansko mesto znotraj volilnega okraja ali volilne enote bi torej lahko kandidiralo več oseb. Način predlaganja pa je stvar znotraj strankarskih pravil (z e-glasovanjem, podpisi, konvencijami, soglasjem šefov, kvorumom itd). Pomembno je da se ta možmost odpre. Takšna ureditev sledi ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča (ob spremembi volilnih okrajev), ki se zavzema za povečanje vpliva volivcev in navaja primere v demokracijah s tradicijo. Nekatere države to že imajo – Belgija, Nizozemska, Finska in delno celo Avstrija. V Nemčiji je približek temu kombiniran volilni sistem, ki pa pri nas nima možnosti uvedbe, bi pa z odprtimi listami delno imel podoben učinek učinek. Pozitivni elementi te ureditve bi bili: 1. poglobitev znotraj strankarske demokracije - predlaganje več kandidatov znotraj enega okraja ali enote oz. volilnega okoliša 2. spodbudila bi se znotraj strankarska konkurenca in pritisk članov, da dobijo priložnost tudi drugi, ki niso v neposredni okolici vodje stranke 3. zmanjšal bi se izključni vpliv strankarskih šefov na to kdo je lahko kandidat 4. demokratična legitimacija strankinega profila bi pomagala tistim strankam, ki bi to možnost uporabile (konkurenčna prednost) 5. razbremenilo pa bi tudi vodje strank od izključne odgovornosti za formiranje kandidatne liste 6. stranke z bogatim kadrovskim potencialom bi bile na boljšem – ne na slabšem, ker bi njihovi prepoznavni kadri dobili več možnosti izvolitve, ne bi pa bili, kot sedaj, zaradi številčne omejitve s številom poslanskih mest, izločeni iz volilne tekme. 7. končno selekcijo bi tako naredili volivci sami na volitvah, ne pa strankokracija-strankarski šefi, dana pa bi bila možnost nebolečega združevanja kandidatov novih manjših strank na skupno listo, namesto medsebojnega boja za prevlado. Za možnost odprtih list niti ni potrebna sprememba volilnega sistema, pač pa zgolj sprememba 48 člena zakona o volitvah v DZ. Predsednik države naj odpre diskusijo v to smer, ki v skrajni konsekvenci pomeni prehod iz oligarhičnega sistema v demokracijo. Predlog tudi omejuje strankarski despotizem, obenem pa »šefe« razbremenjuje očitkov vojvodstva. Sprostil bi potencial tam kjer v resnici obstaja – v ljudeh in v močnih strankah z bogato tradicijo in povečal bi strankarsko ponudbo kompetentnih in moralno sprejemljivih ljudi, pa tudi nove stranke, če bi imele kvalitetno ponudbo, bi lažje dosegle dober rezultat. Prednostni glas, ki je zdaj tako v ospredju, naj ne bo absoluten ampak relativen znotraj liste. Tudi ni nujno, da je ta glas vedno oddan, je le opcija. Če ni izkoriščena gredo ne podeljeni preferenčni glasovi prvemu na listi. Ni pa seveda res zapisana trditev v DELU, da je uvedba relativnega prednostnega glasu pogojena z ukinitvijo volilnih okrajev. Nasprotno, ohranitev okrajev bi prednostnemu glasu dala še večji pomen. Njihova ukinitev pa je izrazit korak k še večji centalizaciji in možnim novim pojavom, da veik del prebivalstva nima zastopstva v DZ (cca220.000). V Sloveniji je dovolj sposobnih ljudi, ki pa skozi ozek lijak zaprtih list ne pridejo do izraza. Razširitev tega lijaka bi bil nov dotok svežih sil v ožilje demokracije. Demokracija se namreč začne že pri kandidaturah. Tudi abstinenca volitev bi bila ob boljši ponudbi z odprtimi listami, bistveno manjša.Stranka ki odprtih iist ne bi uporabila, bi tvegala, da dobi zunanji razpoznavni oligarhičnosti in nedemokratičnosti politične stranke. Stranke se ne bi več delile na leve in desne, ampak na oligarhične in demokratične! Na videz gre za majhno spremembo, vendar z velikim učinkom. Celo večjo kot jo bo prinesla bolj izenačena velikost okrajev, ki je seveda nujna, ne sme pa biti končni cilj. Končni cilj je ureditev, ki bo prinesla čim večji vpliv volivca na izvolitev, kot je zapisano v 80 členu ustave Ustave. RS. Ljubljana, 15.11.2019 Vili Kovačič, državljan K.

Tue, 12. Nov 2019 at 09:47

935 ogledov

Zid bo padel tudi v Sloveniji! Izjava ob vložitvi kazenske ovadbe: razgaljanje nedelovanja institucij je nujno!
Spoštovani, kljub popolni blokadi in nezanimanju za vsebino mojih pritožb bom na  njih vztrajal, kajti ignoranca njihovo utemeljenost ne zmanjšuje, ampak jo povečuje ter le še bolj opravičuje. Slovenija je puščava demokracije v kateri raste samo še kakšen kaktus, ki pa ne more ozeleniti skorumpiranega oligarhičnega  političnega sistema. Ta je nastavljen tako, da omogoča bikoborbe v amfiteatru vsega naveličanih gledalcev. Afere in aferice ter zdrsi oblastnikov pa ne morejo spremeniti bistva, ki je v tem, da institucije, ki naj bi bile v ravnovesju in naj bi bile temeljno orodje nadzora delovanja oblasti v prid ljudi, ne delujejo.  Oziroma sploh še niso začele delovati.  Papir na katerem so napisana pravna pravila - tudi USTAVA RS, pa je samo demokratična fasada za ustvarjanje videza Ce(r)(s)arjeve nove  obleke - privida demokracije. Zato je razgaljanje nedelovanja institucij, ki jih za nepošteno delo  drago plačujemo, NUJNO. Nujno je  za čimprejšnji pričetek njihovega konca, razkrivanje njihove lažne samopodobe in  njihove samo-razgradnje, ki se je že pričela. Ena od prvih institucij, ki je v tej vrsti najpomembnejša, je USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE. Ustavno Sodišče se je iz branika državljanskih in demokratičnih pravic državljanov razvilo v  branik enoumja, oligarhije, mimikrije in korupcije. To je prvi in najbolj znan  primer tega pojava. Po potrebi bodo sledila nova razkritja paradoksov slovenske v KLEPTOKRACIJE v kateri  nam VLADAJO - ne JANŠISTI ampak " FAŠISTI-NAŠISTI", to je skupina brezsramnih ljudi, ki se je s PREVARO VIDEZA in s pomočjo dezinformacij zmedenega ljudstva,  začasno zavihtela na oblast in si je za svoje  podle namene, pridobila celo Ustavno sodišče.   Spoštovani, objokovanje zamujenih priložnosti kratkotrajne slovenske pomladi ne vodi nikamor, je zgolj mazohizem nemočnih in predmet posmeha ter  sredstvo vzvišene arogance vladajočih in brezsramnih. Vendar, njihova navidezno velikanska premoč je njihova šibkost.  Ta hišica iz kart je španska stena, ki  se bo po prvem izpuljenem zidaku podrla. Njihova usodna domišljavost jih bo pokopala.Vsak primer razkritja je izpuljen zidak tega - samo navidez trdnega zidu. Kajti ZID BO PADEL TUDI V SLOVENIJI !  Ovadba je zidak v tej steni ! Drugi tir pa slepo črevo njihove povsem zastarele in zablodele infrastrukture, kot je TEŠ6 spomenik korupciji in lažnim "ekspertizam" ustrahovane stroke.  Zato pozivam medije in novinarje, da pridete na tiskovno konferenco ob VLOŽITVI KAZENSKE OVADBE in objavite avtentična pričevanja o njej ! Konferenca bo na prostem,  pred Ustavnim sodiščem, oziroma na prostoru zraven njega, danes 12.11.2019 ob 11h. Pred tem bom kazensko ovadbo oddal na TOŽILSTVU RS in v vložišču Ustavnega sodišča !    Vili Kovačič, državljan K.   -  DavkoPlacevalciSeNeDamo    OVADBA Matej Accetto, sodnik Ustavnega sodišča RS, Beethovnova 10, Ljubljana, je med marcem 2017 in oktobrom 2019 večkrat (najmanj 22 krat) zatajil stopnjo poznanstva z Mirom Cerarjem, stranko SMC, skupino oblikovalcev programa SMC, svoje sodelovanje pri oblikovanju programa stranke in obljubo o tihi podpori skupini Milana Brgleza in Mira Cerarja, in najmanj trikrat (11. 1. 2018, 13. 9. 2018, 8. 11. 2018) podal neresnične navedbe glede stopnje poznanstva z Mirom Cerarjem, stranko SMC, skupino oblikovalcev programa SMC ter svojega sodelovanja pri oblikovanju programa stranke, da bi - in potem tudi je - kot sodnik odločal v najmanj 22 sporih, povezanih s stranko SMC in Mirom Cerarjem; torej v sporih, kjer so bili predmet odločanja kandidati SMC ali liste teh kandidatov, ali protikandidati SMC, ali volitve na katerih je nastopila SMC, ali projekt SMC o drugem tiru, ter je v zadevi liste kandidata SMC za župana Maribora tri ustavne pritožbe pred volitvami zavrgel, ker naj bi bila prava pritožbena pot po volitvah, pritožbo po volit- vah pa kot poročevalec zavrgel, ker naj bi bila prava pritožbena pot pred volitvami, pri tem pa celo lažno navedel, da “te napake je imel pritožnik možnost uveljavljati s pravnimi sredstvi” pred volitvami, “ki jih ni izkoristil.”, čeprav je vedel, da so jih pri- tožniki izkoristili, saj je pri pritožbah pred volitvami celo sam sodil, s tem je zavestno kršil zakon ali izkrivljal pravo, da bi v postopkih vlagateljem škodoval in/ali neupravičeno dal prednost nasprotni stranki, SMC, županskemu kandidatu SMC, njegovi listi ali projektom SMC, ali vplival na uspeh referenduma o drugem tiru, pri tem pa je poleg storitve navedenega dejanja še povečal težo dejanja s tem, ko je pri odločanju najmanj 22 krat zavrnil predloge vlagateljev, kršil videz nepristranskosti in vlagateljem, volivcem ter demokraciji povzročil veliko škodo, svoje odločitve pa pogosto sploh ni obrazložil. S tem je storil dejanje po prvem odstavku 288. člena KZ in predlagam ustrezen postopek. Pripis: Ovadba ima 13 strani, na prvi strani, ki jo delim tukaj, je samo povzetek ključnih stvari. Celoten tekst  pa je na povezavi na koncu članka !   

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-18 06:01:58


Ni žalostno, strašljivo je, ko je jasno, da je ustavno sodišče v rokah mafije. Kanglerjeva izpoved na preiskovalni koisiji državnega zbora je bila grozljivka. Toliko obtožb na račun sodstva in tožilcev ob asistenci policije se zlepa ne sliši. Tudi če je vse zlagano, mora vzbuditi v vsakem državljanu strah in pred vsem zahtevo, da se zadeva razčisti in ugotovi, ali Kangler laže, ali pa so razmere res tako kritične, kot jih je prikazal. K temu morajo biti zavezani pred vsem poicisti, da sperejo s policije medež, ki ga je predstavil Kangler. Zavezani k razjasnirtvi primera mora biti zainteresirano tožilstvo, ki mora v primeru, da se obtožbe izkažejo za resnične , narediti red v svojih vrstah. In končno, tudi sodstvo Kanglerjeve izjave hudo bremenijo in od izpovedi dalje sodstvo ne predstavlja potrebno poštenje in čistost. Je omadeževano. Po resnici? Po krivici? To mora ugotoviti preiskovalna komisija, če se ne bo zganil kdo drug, ki je poklican da to naredi. Dokler ne bo pojasnjeno, ali je Kangler izpovedal resnico,ali je lagal, tako dolgo bo nad policijo, tožilstvom in sodstvom lebdel madež in sleherni državljan bo lahko podvomil v poštensot njihovega dela. Vse kar je Kangler izpovedal kaže na to, da policijo, tožilstvo in sodstvo v Sloveniji obvladuje mafija. Drugače ne moremo oceniti njegove izpovedi, ki je bila dana pod prisego v paramentu. To ni bila neka gostilniška izjava, da ob šanku v napol pijanem stanju. Torej izpoved je grozljivka in zanesljivo so si jo ogledali ustavni sodniki. Po poklicni dolžnosti jih bi srhljivka morala vzpodbuditi k boju za resnico in pravico. Pa jih očitno ni. Glede na laskave titule, ki pričajo o njihovi strokovnosti ne more in ne sme biti dvoma, da so zaslišanje sodnikov in tožilcev prepovedali zaradi strokovnega neznanja. Tudi pomanjkanje časa , ki bi utegnilo preprečiti zdravo odločitev, ne more priti v poštev, pa tudi slab dan sodnika ne. Odločitev so sprejeli družno. Torej gre za zavestno odločitev, ki varuje osumljene policiste, tožilce in sodnike. Osumljeni so grozljivih dejanj. Kdo pa lahko ščiti takšne lumparije, takšno izigravanje ustave in zakonov? Ali je pretirano in žaljivo reči, da to lahko počne le mafija?.
APMMB2

2019-10-26 15:02:04


Glej, glej, pojavil se je Rado. Ne Radonjić, da ne bo pomote. Ta siromak hodi naokoli, pa nične vidi in nič ne razume. Predpostavljam, da si je ogledal sejo parlamentarne komisije, ki proučuje izživljanje policije, tožilstva in sodstva nad Francem Kanglerjem, ko je ta kot prvi zasliševanec izpovedal in dokumentirano pojasnill vse svinjarije, ki jih je počela policija , tožilstvo in sodstvo zoper njega. Seveda je potrebno takoj pojasniti, da se zoper njega niso spozabili vsi policaji, vsi tožilci in vse sodnice( predstavljajo namreč krepko večino v sodstvu). Spozabili so se posamezniki, le delček njih, pa vendar so omadeževani vsi. Srž komisije je , da razišče okoljnosti in na pranger postavi le tiste, ki so počeli svinjarije, ki ne sodijo v demokratično družbo, ki si pritzadeva, da bi bila pravna. Kdorkoli je gledal prenos je moral biti prizadet, saj je neverjetno, da se to lahko dogaja v središču Evrope, v Evropski državi,ki nam je domovina. Takšne svinjarije bi se naj dogajele v kakšni zanikrni afriški državi, ali banana državi srednje Amerike. Žal se to dogaa v Sloveniji. Skrajni čas je, da se takšne lumparije razkrinkajo in storilce ožigosa in izloči . Zanimivo in hkrati škandalozno je, da se temu upirajo tako policisti, kot tožilci in sodniki. Iščejo rešilne bilke , ki bi jim rešile čast in jih ohranile na oblasti. Pred vsem škandalozno je to, da so se v ta voz korupcije in svinjarij vpregli ustavni sodniki. Namesto, da bi bili gonilna sila pri čiščenju Avgijevega hkeva, so se pokorno pridružili lopovom, barabam, krimnilacem, ki ugonabjajo državo in jo potapljajo. Kaj ja to? Je to strah, ali pa dejsjvo, da so sami pokvarjeni lopovi? Večina jih je bila na položaj ustavnih sodnikov postavljena. Se pravi da so prišli do laskavega položaja, ker so naši in ne ker si to zslužijo z znanjem in krepostmi, ki so za takšen laskavi položaj potrebni. Ko so po vezah tak položaj dobili, so se nanj prilepili, ot nadležni klopi in ščitijo lopppve, ki so se dokazano prekršili zoper zakone in moralo, misleč, da s tem ščitij tudi lastne riti. To je podlo, to je ogabno, to je nedopustno za tako ugledne položaje, ki jih zasedajo samo zato, ker so Naši. Drugi vzrok, ki tudi ni povesm izključen pa je lahko ta, da so nekateri del mafije, ki ugonablja Slovenijo in krade, ter ropa, in kot nam je razodel sodnik Radonjić, celo ubija in to na ulici. Mar je to mogoče? Velika verjetnost je, da je!! In kdo na vse to gleda in nič ne vidi, je slep? Je zaslepljen?Kot Rado. Verjetno kar obje, saj sicer bi reagiral, saj kradejo tudi njega. Ker je pohleven bedček, mu ne preti kugla v glavo, tako kot dr. Jamniku, preti pa mu beraška palica, saj so roparji nepopustljivi in ropajo ter bodo ropali, dokler ne bo Sloveiija postal izropana, tako kot afriške kolonije.

Prijatelji

Peko KooperativaMarjan TetickovicAleksander ZamudaOdbor 2014Društvo  CZPNNMiran HergulaAnton JegličPrenoviraj.si  Vse z enim izvajalcem Bojan  AhlinIvan PucJanez JerancicETV TelevizijaMarjan Bezjakrastko plohlFranc MihičTomaz Kozelj24 kul.siAleksander LahLaščan ZlatorogJanez RajkMarija GuzeljElena Pecaricsonja ramsakStoyan Svet Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

TIGR IN ANTIFAŠIZEM NAŠ »NAJBOLJŠI IZVOZNI ARTIKEL« V EVROPO ?