MALA GORA PRI RIBNICI - KATYNSKI GOZD VODSTVA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Vendar ime TIGR ob letošnjih uradnih in na pol državnih proslavah, razen s strani Saše Vuge na proslavi v Ajdovščini, sploh ni bilo omenjeno. Niti se nanj ni spomnil nihče od vplivnih bivših predsednikov, vključno s sedanjim Borutom Pahorjem.
Vili Kovačič
Državnozborske volitve 2014

Petek, 3. julij 2015 ob 09:50

Odpri galerijo

vir slike: wikipedia

MALA GORA PRI RIBNICI  - KATYNSKI GOZD VODSTVA SLOVENSKIH KOMUNISTOV

Ob letošnji sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne se je omenjalo in slavilo marsikaj. Vendar ime TIGR ob letošnjih uradnih in na pol državnih proslavah, razen s strani Saše Vuge na proslavi v Ajdovščini, sploh ni bilo omenjeno. Niti se nanj ni spomnil nihče od vplivnih bivših predsednikov, vključno s sedanjim Borutom Pahorjem. Enako kot se niso mogli spomniti na usodno komunistično izdajstvo vodilnih TIGR-ovcev 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici, kamor so se zatekli voditelji TIGR-a po tem, ko so jih začeli zasledovati in preganjati Italijanski fašisti.

Mala gora pri Ribnici je Katynski gozd vodstva slovenskih komunistov

Pomen dogodka 13. maja 1941 je izjemno dalekosežen.  Kajti mirno lahko rečemo: MALA GORA PRI RIBNICI JE KATYNSKI GOZD VODSTVA SLOVENSKIH KOMUNISTOV. Ne po številu žrtev in fizičnih razsežnostih, pač pa po pomenu, namenu in posledicah za slovenski upor proti okupatorju  in odpor proti partijskemu diktatu in nasilju, ki je šlo celo tako daleč, da so izdajo na Mali gori pripisali drugemu fiktivnemu osebku, eksekucijo pa prepustili, tedaj še zavezniku in nato nasprotniku, to je tujemu okupatorju.

Uničenje vodstva TIGR-a je bilo načrtovano, ne samo s strani Italijanov, pač pa  je bilo vseskozi vroča želja vodstva slovenskih komunistov, ki so k temu uboju aktivno in odločilno prispevali, čeprav so si po tem dogodku vse do letos pilatovsko umivali roke. Da je bil TIGR tarča ne le okupatorja, pač pa v enaki meri vodstva slovenskih komunistov, kažejo izjave Kidriča med vojno  ter medvojni in povojni odnos partije do Tigrovcev.

Vodilni Tigrovci Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja niso bili navadni borci, bili so glava narodnega upornega duha in telesa in  voditelji, ki so jih komunisti načrtovali uničiti že na samem začetku. Tako kot je sovjetska vojska obglavila poljsko armado v Katynu, se je podobno obglavljenje zgodilo v Sloveniji. Izdajo Tigrovskega vodstva Italijanom, je iz čistega ideološkega sovraštva zagrešil komunist partizan, kasnejši komandant  Ribniške čete Filip Tekavec – Gašper. Kot je povedal pričevalec Tekavec, sin izdajalca, pa je sprevrženost šla še korak dlje. Komunisti so večkrat z njihove strani likvidirane žrtve celo proslavljali z napisi žrtvam fašizmu. Analogija s Katynom je tu popolna. 

Zakaj je pomembno, da se spominjamo zgodovinskih prelomnic, kakršna je 13. maj 1941 ? Narod, ki noče spoznati svoje  zgodovine, ali se njenim dejstvom izogiba, nima prihodnosti. Če je zgodovina zlagana, bosta lažna tudi sedanjost in tudi naša prihodnost. In se bodo spori nadaljevali. Znosno sožitje lahko temelji le na razčiščenju, ne pa prikrivanju resnice o tem kaj se je v resnici zgodilo.

To razčiščevanje v naši družbi pravkar ponovno poteka. Uradni triumfializem – usodna domišljavost zmagovalcev, je podlaga lažni samozavesti, ki pod krinko akcijske enotnosti izključuje drugače misleče, tako kot nekoč, tudi danes. Nepriznavanje različnosti dobiva tudi danes grozljiv obseg. Posledično pa vodi v današnji nihilizem novih generacij.

Vendar ne gre samo za laž, gre tudi za MITOLOGIJO IN IDEOLOGIJO, ki je tako trdovratna, da zamegljuje pogled tako globoko, da so  zanjo nekateri znotraj ZZB celo leta 2015 pripravljeni groziti s fizičnim obračunavanjem. Zato je zelo pomembno: čim več dejstev in pogledov bo zbranih, hitreje bodo uradne resnice  in  miti izgubljali moč in zastraševalni naboj.

Kako naj sodelujemo in delamo skupaj, če niti praznovati ne zmoremo skupaj ?

Izhodiščno vprašanje je: kako naj Slovenci živimo in sodelujemo skupaj, če niti praznovati ne znamo in ne zmoremo skupaj ? Zato je nujno praznike spomina na preteklost  ideološko razstrupiti in sprejeti samo tiste, ki so zgodovinsko utemeljeni in je njih zgodba taka, da bo ljudi lahko združila, ne razdvajala. In najti moramo verodostojne datume, ob katerih se je resnično zgodilo kaj pomembnega, ne pa z lahkoto in nedopustno površnostjo uveljavljati spomin na nekaj, kar ni bilo. Prav žaljivo je, kako lahkotno se nam že desetletja vsiljuje nekaj, za kar vsi vedo, da ni bilo ali nima takega pomena, kot se mu pripisuje. To sta  bila sestanek za ustanovitev PIF 27. aprila 1941  in bivši 22. Julij, namišljeni dan vstaje – ko je mladenič obstrelil orožnika, skratka ko je Slovenec streljal na Slovenca. Bolj  bednih datumov si ni mogoče zamisliti. 

Nasproti temu pa obstajajo častni in spomina vredni dogodki, ki jih brez sramu in razdvajanja lahko posredujemo  zanamcem. Takih integrativnih, združevalnih točk ni veliko, vendar ena je, ki je vredna takega imena, ki lahko  združuje in si zasluži celo napis na Sabotinu, če že nekateri mislijo, da je na Sabotinu treba premikati kamenje.  To je naš TIGR namesto naš TITO. Tak napis ima podlago v dejanjih, ki so zgodovinsko dokazana in v pozitivnih posledicah neovrgljiva. Ta so:

     1. Če na Primorskem ne bi bilo antifašizma Tržaških liberalcev, Krščanskih socialcev, neutrudnih  DUHOVNIKOV – svečenikov svetega Pavla, rodoljubne dobro organizirane odporniške organizacije TIGR-a in  na koncu mnogih poštenih SLOVENSKIH PARTIZANOV, Primorska ne bi pripadla matični domovini. Vrstni red ni naključen in je zgodovinsko dokazljiv.  Velja pa tudi še nekaj drugega – enako pomembnega:

     2. Če v Sloveniji med drugo svetovno vojno ne bi bilo slovenskih SOVJETSKO USMERJENIH KOMUNISTOV, bi do odpora  Slovencev vseeno prišlo, danes pa  bi bila slovenska Primorska VEČJA ZA GORIŠKO in morda celo za TRŽAŠKO OZEMLJE. Za Goriško prav gotovo. Kajti garancija za odpor je bil vseskozi organizacija slovenskih rodoljubov TIGR, katerega ODPOR se uradno začne leta 1927, to je 15 let pred začetkom 2 svetovne vojne,  sam antifašizem pa  že 1922.

S  TIGR-om in primorskimi rodoljubi, brez komunistične partije in OF, Slovenci ne bi bili iztrebljeni

Uradna mitološka predpostavka (Pirjevec, Repe, Godeša, Stanovnik), da bi brez komunistov in partizanov v OF Slovenci izginili s površja zemlje oziroma, da bi danes Slovenci govorili nemško in italijansko, zgodovinsko ne zdrži resne presoje. Trditev je za normalni razum in ljudi, poznavalce in pričevalce tistega časa, žaljiva. Je zgolj podpora VELIKEMU MITU, ki opravičuje nečastno zgodovino za nazaj. To seveda govorim z vsem spoštovanjem do partizanov in tistih komunistov, ki se niso pustili vpreči v voz moskovske kolaboracije, ki je proizvedla bratomorno vojno in ki je služila nasilnemu naskoku na oblast. Nikakor pa ne moremo govoriti s spoštovanjem do tistih, ki  so to morijo povzročili. Čeprav prav ti kraljujejo na piedestalu uradne zgodovine. Imajo spomenike in proslave, grobnico narodnih herojev, medtem ko izvirni in izvorni rodoljubi v glavnem mestu države še čakajo na kakršnokoli priznanje.

Kdor danes govori o nekakšnem izginotju naroda brez OF in partije, ta ali ne ve kaj govori ali zavestno potvarja zgodovino. To je podcenjevanje naroda in  je hkrati žalitev njegovih žrtev. Kajti Tigrovski antifašizem ni bil le prvi v Evropi, in sploh se ni začel šele leta 1941. Na okupacijo in odpor je bil TIGR tako organizacijsko kot duhovno zelo dobro pripravljen,  precej prej in precej bolje kot komunisti z OF.  Stanovnik je nekoč izjavil, ko smo prišli na Primorsko je bilo tam za upor in odpor že vse pripravljeno. Vsekakor sem prepričan, da bi bil pod TIGR-ovim vodstvom slovenski odpor enako in še bolj uspešen, bil pa bi hkrati obvarovan notranjih čistk, likvidacij, tragedij  in narodnih izgub , ki smo jim bili priča. Hkrati pa bi služil kot praktični zgledni primer povojne ureditve. Kajti TIGR je bil izrazito pluralno organiziran odpor.

Druga abotna teza, ki jo širijo pa je ta, da je bila za učinkovit odpor pluralnost ovira in da je bil monopol komunistične partije nujen. TIGR dokazuje, da to ni res in da bi ENOTNI V RAZLIČNOSTI MNOGO LAŽJE PREŽIVELI IN ZMAGALI z mnogo manj žrtvami.

Kot tak nam je TIGR lahko zgled tudi danes, ko se celo pri uradnih naslednikih tigrove dediščine – društvu TIGR, popolnoma nerazumljivo pojavlja tendenca,  da nihče razen njih, to je  že obstoječe organizacije društva TIGR, nima pravice ukvarjati se z njegovo dediščino, jo raziskovati in promovirati. (To je tudi razlog, da so nekateri pomembni člani zapustili to organizacijo). Zato na tem mestu tudi njim sporočamo, da  nikogar ne bomo spraševali kaj smemo, saj nihče nima pravice komurkoli, ki deluje v civilni družbi v skladu z zakoni in ustavo, podeljevati licenco oziroma nekakšna dovoljenja za civilnodružbeno udejstvovanje.

Tak paternalističen odnos – neka nova OF ali renovirana SZDL, je   posebne vrste anahronizem, ki smo jih v Sloveniji tudi sicer polni. Smo pa v Gibanju 13. maj odprti za sodelovanje na dobrih in smiselnih posamičnih projektih. Projekt 13. maj kot državni praznik  bomo kljub ugovorom peljali naprej, drugi naj to pobudo podprejo in pomagajo, če se z njo strinjajo in mislijo dobronamerno.   Take podpore  bomo zelo veseli.

13. maj kot praznik prvega oboroženega spopada na slovenskih tleh z okupatorjem je zelo pomemben dan. Vendar se dogaja  nov absurd. Bolj ko postaja TIGR aktualen in pomemben, bolj ga skuša uradna zgodovina zamolčati. Tudi skozi utišane medije. Na letošnji proslavi na Mali gori pri Ribnici namreč ni bilo praktično nobenih medijev. SPOMIN NA TIGR, KI JE EVROPSKEGA POMENA pa je prepuščen Občini Ribnica in ljubiteljskemu društvu.

Zato zahtevamo, da 13. maj postane državni praznik – ne sicer dela prost dan, z državno proslavo bitke na Mali gori ter z umestitvijo TIGRA in celotnega primorskega antifašizma v učbenike in spominska znamenja. Kajti TIGR PREDSTAVLJA PRVI ANTIFAŠIZEM V EVROPI SPLOH. Žal so se ga polastili rodoljublju nenaklonjeni politiki oziroma nekateri njihovi somišljeniki iz Zveze borcev, ki jim gre TIGR na živce tako, da ga niti ne omenjajo, oziroma ga častijo  z molkom. Očitno na njem želijo postaviti sarkofag, sarkofag molka – nevidnosti in neslišnosti.  Zato smo aktivirali zgodovinarje, pričevalce, potomce in raziskovalce TIGR-a  in druge, da na glas povedo kaj se je dogajalo.  

Nesprejemljivi aksiomi uradne zgodovinske stroke

Človek ne živi samo od kruha. Trajno pomirjen sam s sabo je lahko le narod, ki  lastno zgodovino pozna, ne da jo prekriva z miti in jo tlači v sarkofag nedotakljivosti z različnimi izgovori. Poglejmo te ugovore - izgovore:

1. Revizija zgodovine naj bi ne bila dovoljena:  ni res, drži ravno nasprotno. Zgodovinopisje, če naj bo znanost in poštena stroka,  mora že po definiciji biti revizija. Odprta knjiga, stalno dopolnjevana z novimi dokazi in dejstvi, pričevanji in dokumenti. Zagovarjanje nasprotne teze je za zdrav razum žaljivo,  za znanost pa povsem nespodobno.

2.   Zgodovino zgodovinarjem. Ta teza ni nič manj sporna od prejšnje. Postavlja se namreč vprašanje: čemu in komu naj potem služi zgodovina, če ne utrjevanju splošnega vedenja in narodove javne zavesti in spomina o njej. Zgodovinarji naj raziskujejo, narod pa mora biti o raziskavah obveščen in vključen  v popravke, dokler obstajajo za to pričevanja in zgodovinska dejstva. Odgovoren pristop zgodovinske stroke in odgovorno delo medijev sta edini garant, da ne pride do zlorabe zgodovinske neresnice v politične namene.  

3. In tretjič: zgodovina naj bi bila zgodovina zmagovalcev. Tudi to ni res, kajti zgodovina zmagovalcev ni znanost. Je zgolj režimska apologetika,  ne pa zgodovina ljudi, človeških usod, pričevalcev, zbranih dejstev in dokumentov.

Skratka, tako pojmovanje, ki ga tu v osnovi zavračamo, ne vodi nikamor, je cepetanje na mestu in vzrok za nove razprtje.  Če bi v znanosti tako razmišljali, bi vsi še danes mislili, da zemlja ni okrogla, ampak ploščata.

TIGR je zgled enotnosti v različnosti in nenasilnega sodelovanja

TIGR je zgled enotnosti v različnosti. Pluralnost njegovih rodoljubov brez izključevanja, zanj ni bila ovira, ampak prednost. Tega partija ni znala in ni hotela. Vedno je gledala kdo so pravi – brezpogojno njej podložni. Zato danes, ko vplivneži  z zunanjimi posegi iz ozadja in prek sodstva skušajo usmerjati razvoj družbe in celotno politiko, tako da bi se Slovenci delili na prave in neprave stranke, ter pravo in nepravo civilno družbo, na prave in  neprave medije, potrebujemo TIGR-ov zgled. Potrebujemo ga  bolj in v večji meri  kot kdajkoli.  

Zaključujem z naslednjo znano mislijo. NAROD, KI SE ZA ZGODOVINO NE ZANIMA, ali se nanjo požvižga, nima prihodnosti. Kajti če narod zgodovine ne pozna, mu je usojeno, da bo svoje zablode in napake ponavljal. To pa plačujemo vsi, ne zgolj tisti, ki   usmerjajo in vodijo družbo,  plačujejo jo tudi tisti, ki se zanjo ne zanimajo.  

Naj ponovim ! Zelo pomembno je, da 13 maj postane TIGROV DAN   - to je dan prvega oboroženega spopada z okupatorjem na Slovenskem. Naj  zaživi kot državni praznik naslednje leto 2016. Le z državnim praznikom se bo utrdil javni spomin nanj. Vse druge rešitve so zgolj dekoracija.

Naslednje leto bo 75 let od bitke Tigrovcev na Mali gori. Ob tri četrt stoletni obletnici mora Mala gora dobiti tudi svojo pravo zgodovinsko sporočilo. MALA GORA PRI RIBNICI JE KATYNSKI GOZD VODSTVA SLOVENSKIH KOMUNISTOV. To zdaj že lahko rečemo. Ko bi ne bilo komunistične  izdaje in bitke 13.maja, bi bila naša zgodovina odpora in upora zagotovo drugačna. Prikrivanju tega danes ne morejo pomagati nobeni akademski nazivi in doktorati.  Doktorati uradnih ideoloških braniteljev zgodovine so v primerjavi z resničnimi pričevalci in iskalci resnice ničvredno blago.

Ljubljana 11.05.2015                                                  Vili Kovačič  

 

(1)Pričujoči tekst je nekoliko dopolnjeno besedilo prebrano na posvetu 11 maja v DS

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 15. Oct 2019 at 00:01

40 ogledov

Moj pogled na zadevi Novič in Radonjič
Prispevek Matevža Krivica s tem naslovom odpira zelo pomembno temo. Krivic se je skupaj z zainteresirano javnostjo, ki je spremljala ta famozni proces ter skupaj z Novičevo obrambo in njegovo družino dolgo zaman prizadeval, da sodna oblast – vključno z Ustavnim sodiščem dr. Noviča izpusti iz pripora. Vsa sodišča vključno z Ustavnim sodiščem, so namreč takrat serijsko zavračala njegovo izpustitev, z osamljeno svetlo izjemo dr. Klemna Jakliča. Ustavno sodišče je namreč šele po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču, torej post festum, potrdilo njegovo izpustitev. Takrat sva se v ključnih postavkah z Matevžem Krivicem strinjala, danes pa žal ne. Najbolj sporna je zame njegova trditev, da je imel dr. Novič smolo, da je bil ta sodni primer dodeljen sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Prepričan sem namreč ravno obratno. O dr. Milku Noviču pišem kot obiskovalec sodne dvorane v kateri se je več let odvijala sodna drama nedolžnega človeka in njegove družine. Zato bom izpostavil nekaj specifičnih okoliščin, ki povedo, zakaj je bil prav dr. Novič določen (določen, ne spoznan) za nadomestnega morilca direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Gre najprej za to, da se je dr. Milko Novič ukvarjal s strelstvom in drugič, da je njegovo stanovanje v bloku na Žaucarejevi 12 točno pod stanovanjem Zvonka Hrastarja - sodelavca nekdanje SDV, ki je leta 1988 v procesu proti četverici spremljal v zapor Janeza Janšo. Hrastarjeva žena pa je znana tožilka iz afere Patria. Dr. Novič je bil tako po obeh Hrastarjih, neposredno nadzorovan in po mojem mnenju se je prav v tem stanovanju, eno nadstropje više nad Novičevim zasnoval scenarij o tem kako za javnost inscenirati nadomestnega morilca. Tretja okoliščina pa je, da je bil dr. Novič v sodnem sporu s Kemijskim inštitutom zaradi kraje njegovega patenta in je bil primeren kot človek ki naj bi imel motiv maščevanja, kar pa so sodni izvedenci vsi po vrsti ovrgli. Vse to seveda tudi Krivic dobro pozna, zato me čudi njegova trditev, da je imel Novič smolo, da mu je sodil sodnik Zvjezdan Radonjić, nič pa se ne vpraša o neverjetno spornih potezah predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ki je mirno gledal prekoračitev pooblastil zastopnika oškodovanke odvetnika Mihe Kuniča, ki je hotel postati glavni tožilec v celi zadevi. Tega pa mu sodnik Radonjić ni dopustil, kot tudi ni nasedel taktiki tožilstva za zavlačevanje s ciljem zastaranja zadeve. Za mene je Sodnik Zvjezdan Radonjić najpogumnejši in najučinkovitejši sodnik desetletja. V sojenju dr. Milku Noviču si je upal, kar si drugi niti v sanjah ne upajo. Razkrinkati policijsko mafijski konstrukt in nedopustne pritiske sodne oblasti iz ozadja v povezavi z razkritjem neverjetnih razmer na Kemijskem institutu in centrih odličnosti kjer se ni nagrajevalo znanstveno delo, pač pa so prali denar pridobljen s kriminalnimi posli. Ob tem ko je večina pravnikov prestrašeno molčala se je Radonjić javno izpostavil za pravico in resnico. Postopek proti dr. Milku Noviču je v ključnih elementih izpeljal hitro, natančno in učinkovito in s tem prehitel sodno oblast, ki ga je hotela pred razglasitvijo sodbe onemogočiti in suspendirati. Prehitel jo je za 24 ur. Kljub temu njegova sodba temelji na dokazanih in verodostojnih dejstvih in na zdravi pameti. Njegov doprinos k vladavini prava pa je, spričo pomembnosti primera, edinstven. V sodbi je natančno seciral nevzdržnost sodnega konstrukta, ki je služil predvsem za prikritje pravega morilca. Sodnik Radonjić si zasluži ne le pohvalo, ampak tudi najvišje odlikovanje predsednika države. S pogumnim in poštenim sodnikom namreč stoji in pade sodstvo! S sodstvom pa stoji ali pade pravna država. Brez nje pa ni več države. Smo le plemenska skupnost brezpravnih ljudi in lahka igrača v rokah sodnih uradnikov za prikrivanje zločinov in vsakovrstnih hudodelstev. Vili Kovačič, državljan K.

Mon, 14. Oct 2019 at 23:39

78 ogledov

Poziv ustavnemu sodniku Accettu naj odstopi!
Matej Accetto Ustavno sodniški rekorder v laganju, se je ponovno ujel, Bojan Požar pa ga je razkril. V Cerarar-Brglezovi korespondenci se je ponudil za tihega – spečega krta, ki bo delal zanj. Sodniškim kolegom je lagal, da Cerarja komaj pozna, čeprav je bil soavtor njegovega programa pred volitvami 2014. Ko sem zaradi videza nepristranskosti zahteval njegovo samo-izločitev pri odločanju na US o referendumu in o volitvah 2018 - Januarja in septembra, je 2 x prelomil prisego, naplahtal kolege sodnike in vso slovensko javnost. Zdaj in v preteklosti je vse zahteve po izločitvi iz odločanja vztrajno zavračal. SRAMOTA! Skrajni čas je, da se posuje s pepelom in se iz sodišča izloči sam. S tem bo Ustavnemu sodišču povrnil avtoriteto in zaupanje o nepristranskosti. Sicer pa gre za Cerarjevo iznajdbo - KORUPCIJO NA ETIČNI POGON. Tudi na Ustavnem sodišču bodo morali sodniki spoštovati pravila o nepristranskosti kot nekoč, ne pa le ubogati svoje vplivne kolege ! Accettu priporočam, da vsak dan 10 krat ponovi prisego, ki jo je dal v DZ in jo je očitno pozabil. Zmoli naj po en očenaš obžalovanja. Na sploh pa naj odstopi, s čemer bo Ustavnemu sodišču vsaj deloma vrnil ugled. Postopek odstavitve ustavnih sodnikov ni lahek, je pa nujen. Vsekakor pa je nujno, da se o tem izjasni njegov predlagatelj - predsednik republike ! 

Mon, 14. Oct 2019 at 10:40

202 ogledov

Bernard Brščič podpira predlog volilne zakonodaje, po kateri bo Slovenski narod začel izgubljati svojo suverenost!
Ko "vrhunski intelektualec" Brščič zmrzne s protiargumenti, se posluži koša za odpadke !? Res vrhunsko,  klošarsko !Neskončno sem počaščen za pozornost človeka, ki je sebe poimenoval za polihistorja  in   v stilu Alenke Bratušek,  sebe javno predlagal za EU komisarja! Volilni sistem pa mu je španska vas, še več navija za protidomovinsko ureditev v stili orto levičarjev !Sicer pa se ne bom ukvarjal s stranko brez članstva  in brez organov odločanja in nadzora!  Slovenija ne potrebuje nove NAPOLEONSKE STRAKE ! Lep pozdrav trot Vili, državljan K. --- Z ukinitvijo volilnih okrajev bi se politična moč skoncentrirala v 8 mestnih središčih, podeželje bi bilo spet prikrajšano. To je popolnoma nedomovinska pozicija predsednika DOM. Samo načelno govorjenje o domovini in suverenizmu pa je s stališča prakse bistveno premalo in je precej jalovo početje.  V kontekstu migrantske krize, v kateri bodo mesta po naravi stvari, težišče priseljevanja, pa to pomeni celo postopni prenos politične moči od slovenskega naroda na priseljence. Slovenski narod, ki je konstitutivno jedro slovenske države, in je to dejstvo zapisano tudi v preambuli v Ustave, bi s tem nepovratno in nepreklicno, najprej de facto in potem tudi de jure, postopno začel izgubljati svojo suverenost.Postavlja se torej celo vprašanje koliko časa bomo s takimi spremembami sploh še ostali država slovenskega naroda. Ali se Brščič sploh zaveda daljnosežnosti teh sprememb? Kot vodja domovinske stranke bi se jih moral, če seveda z domovino in suverenostjo misli resno. Kar pomeni, da je njegovo stališče milo rečeno zelo lahkomiselno in nevredno intelektualne pozornosti !

Mon, 14. Oct 2019 at 00:03

371 ogledov

Protidomovinsko razmišljanje predsednika DOM
Predsednik DOM mag. Bernard Brščič očitno ne razume demokracije, saj zgolj ponavlja levičarske fraze o nujnosti ukinitve volilnih okrajev in odrešilnem prefenčnem glasu. Citiram: »bi bilo edino smiselno v Sloveniji, da se ukinejo volilni okraji ter uvede preferenčni glas«. To je zelo plitvo in anti demokratsko, pa tudi anti-domovinsko razmišljanje. Z ukinitvijo okrajev, bi nedvomno prišlo do še večje centralizacije politične moči in še več ljudi kot sedaj ne bi imelo zastopstva v parlamentu. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom Ustavne odločbe o popravkih zemljevida volilnih okrajev glede asimetrije v številu prebivalstva, kar je sicer zelo pozitivna korekcija. Z ukinitvijo volilnih okrajev, pa bi se politična moč skoncentrirala v 8 mestnih središčih, podeželje bi bilo spet prikrajšano. To je popolnoma nedomovinska pozicija predsednika DOM. Samo načelno govorjenje o domovini in suverenizmu pa je s stališča prakse bistveno premalo in je precej jalovo početje. V kontekstu migrantske krize, v kateri bodo mesta po naravi stvari, težišče priseljevanja, pa to pomeni celo postopni prenos politične moči od slovenskega naroda na priseljence. Slovenski narod, ki je konstitutivno jedro slovenske države, in je to dejstvo zapisano tudi v preambuli v Ustave, bi s tem nepovratno in nepreklicno, najprej de facto in potem tudi de jure, postopno začel izgubljati svojo suverenost. Postavlja se torej celo vprašanje koliko časa bomo s takimi spremembami sploh še ostali država slovenskega naroda. Ali se Brščič sploh zaveda daljnosežnosti teh sprememb? Kot vodja domovinske stranke bi se jih moral, če seveda z domovino in suverenostjo misli resno. Kar pomeni, da je njegovo stališče milo rečeno zelo lahkomiselno in nevredno intelektualne pozornosti ! Vili Kovačič Državljan K.

Sun, 13. Oct 2019 at 13:12

360 ogledov

Trije predlogi za pravnika leta!
Za pravnika leta predlagam naslednje osebe. Kliknite na povezavo, ki je dodana na koncu objave, kjer predloge oddate. Sodnik Zvjezdan Radonjić je najpogumnejši in najučinkovitejši sodnik desetletja. V sojenju dr. Milku Noviču si je upal, kar si drugi niti v sanjah ne upajo. Razkrinkati policijsko mafijski konstrukt in nedopustne pritiske sodne oblasti iz ozadja, v najodmevnejšem procesu povezanim z razmerami na Kemijskem institutu. Ob tem ko je večina pravnikov oportunistično molčala se je Radonjić javno izpostavil za pravico in resnico. Postopek proti dr. Milku Noviču je v ključnih elementih izpeljal hitro natančno in učinkovito in s tem prehitel sodno oblast, pri razglasitvi sodbe, ki ga je hotela onemogočiti in pred objavo oprostilne sodbe suspendirati. Njegova sodba temelji na zdravi pameti in na dokaznih dejstvih. Njegov doprinos k vladavini prava pa je edinstven. V sodbi je natančno seciral nevzdržnost sodnega konstrukta, ki je služil za prikritje pravega morilca. Sodnik Radonjić si zasluži tudi najvišje odlikovanje predsednika države. Kajti s pogumnim in poštenim sodnikom stoji in pade vsako sodstvo! S sodstvom pa stoji ali pade pravna država. Hvala mu za pogum in razum in za njegov neizbrisen doprinos k razkrivanju razmer in ravnanja sodnih oblasti ter vpliva eksponentov globoke države ter mehanizmov in načina delovanja paralelnega pravnega sistema ! Odvetnica Lucija Ušaj je pravnica, ki so ji pravičnost in človečnost prvo načelo. Je pogumna in brez dlake na jeziku. Uporablja razum, tudi v primerih, ko drugim politična korektnost zamegli um. V feminiziranem slovenskem pravosodju je dragocen in redek primer moškega principa, ženske z jajci, ki jih mnogi moški nimajo. Izkazala se je v procesu Referendum 2tir proti vladi Mira Cerarja, pri obrambi pravic Andreja Šiška, vodje Štajerske Varde in zastopa pritožbo proti volilni vele-prevari, korupciji in vele-goljufiji v Mestni občini Ljubljana v novembru 2018. Vse omenjene postopke je vodila in vodi pro bono. Za javno korist ter v javnem interesu ! Njena odlika je uvid v življenjske situacije prizadetih strank, daleč od ozkoglednega pravniškega črko bralstva. Pravo razume kot sredstvo za obrambo pravic šibkejših, ne za legitimiranje pohlepa in sredstvo utrjevanja oblasti vladajočih. Ustavni pravnik prof. Dr. Jurij Toplak je pravnik na področjih, ki so v Sloveniji med najbolj deficitarnimi, to so področje volilnega sistema, človekovih pravic in demokracije. Z velikim poznavanjem demokratičnih standardov in pravne prakse drugih, predvsem prakse v razvitih demokracijah, ter poznavanjem mednarodnih konvencij, je v slovenski pravni stroki nepogrešljiv. Je izvrsten analitik in ocenjevalec demokratičnih procesov v pravno podhranjenih državah, tudi v Sloveniji, zato je cenjen tudi kot opazovalec dkršitev emokratičnih postopkov doma in v tujini. njegova analiza diskriminatorne ureditve volilnih okrajev je šele po desetletju in pol dobila potrditev v odločbi Ustavnega sodišča, ki z veliko zamudo, končno uveljavlja vsaj približno enako težo volilnega glasu volivca, ne glede na volilni okraj. Dr. Jurij Toplak je hkrati pronicljiv in iskan komentator razmer v našem sodstvu, zlasti na področju kršitev ustavnega prava in človekovih pravic in volilnih malverzacij. Vili Kovačič, državljan K. GLASOVANJE za 10 najvplivnejših pravinkov  - v povezavi.  Oddate lahko tri predloge:

Sun, 13. Oct 2019 at 10:51

289 ogledov

PROTESTNO in OPOZORILNO pismo OVSE, Evropskemu svetu, Beneški KOMISIJI in GRECU.
Situacija v kateri smo zahteva intenzivne akrivnosti v več smereh.   Pošiljam protestno pismo na SVET Evrope, Beneško komisijo in GRECO s protestnim  sporočilom in vprašanjem zakaj sodišča v Sloveniji o volilnih sporih ne sodijo, prispevek od OLIGARHIJE DO DEMOKRACIJE  s predlogom mikro spremembe volilnega sistema, ter na koncu še   predlog za uvrstitev treh pravnikov  med 10 najvplivnejših pravnikov leta! Objavljam komentar k temu dogajanju izpod peresa Petra Jančiča, pismo pa je v celoti objavljeno v angleščini - v priponki pod člankom! S posebnim pismom o nedelovanju sistema Kovačič obvešča predsednika Beneške komisije Giannija Buquicchiua, vodjo Sveta za demokratične volitve pri Beneški komisiji Oliverja Kaska, predsednika GRECO Marina Mrčela, direktorico Urada za demokratične volitve in človekove pravice pri OVSE Ingibjörg Sislandottir, pismo pa je naslovljeno tudi vodji oddelka za volitve pri OVSE Alexandru Shlyku. Prosi jih za pomoč in nadzor nad izvajanjem evropskih standardov demokratičnih volitev pri volilnih sporih v Sloveniji.OVSE je doslej v Slovenijo že trikrat, to je leta 2011, 2017 in 2018, poslala ocenjevalno misijo, ki je opozorila na pomanjkljivosti in Sloveniji predlagala izboljšave.Tudi GRECO je pred leti že ocenjeval vlogo denarja pri slovenskih volitvah in Sloveniji namenil vrsto priporočil. Kovačič evropske organizacije opozarja, da Upravno, Vrhovno in Ustavno sodišče ne sledijo evropskemu pravu. Po aktih Sveta Evrope, predvsem po Kodeksu Beneške komisije o dobrih praksah v volilnih zadevah, bi sodišča o volilnih sporih morala odločiti z javno obravnavo v nekaj tednih, spori v Sloveniji pa se vlečejo že deset mesecev in javnih obravnav kar ni od nikoder. Kovačič je izpodbijal izid volitev mestnega sveta v Ljubljani (pa tudi župana Jankovića – opomba VK), Jožef Škof izid volitev v Mariboru in Domen Cukjati v občini Log-Dragomer in v Mengšu Tomaž Štebe(opomba VK) a Upravno sodišče v vseh teh primerih ni izvedlo javne obravnave. V ljubljanskem sporu je Ustavno sodišče že julija ugotovilo kršitev ustave in naložilo Upravnemu javno obravnavo, a ta je ne izvede, domnevno, ker že več mesecev čaka na odločitev Vrhovnega sodišča o izločitvi sodnika Zalarja. Ostala dva spora, tudi zaradi ne izvedbe javne obravnave, stojijo pri Ustavnem sodišču, evropskim organizacijam piše Kovačič in jih prosi, da preučijo vse spore. Kovačič piše tudi, da bi po Kodeksu Beneške komisije Upravno sodišče moralo vsakemu volivcu omogočiti, da izpodbija volitve, a upravno sodišče je to dovolilo le kandidatom, volivcem pa ne. Citira tudi del kodeksa, po katerem bi sodišče moralo ponoviti volitve v primeru hudih nepravilnosti.  Pred dvema letoma je Kovačič zaradi vladne porabe proračunskega denarja v kampanji uspešno izpodbijal izid referenduma o drugem tiru in po odločitvi vrhovnega sodišča, da mora biti referendum ponovljen, je takratni premier Miro Cerar odstopil. Ljubljana 12.10.2019 Vili Kovačič, državljan K Request for assistance: Systemic violations in Slovenian courts’ handling of electoral corruption mattersDear Ms. Ingibjörg Sólrún Gísladóttir, the Director of the OSCE/ODIHRDear Mr. Alexander Shlyk, the Head of Election Department, OSCE/ODIHR,Dear Mr. Gianni Buquicchio, the president of the Venice Commission, the Council of EuropeDear Mr. Oliver Kask, the Chair of the Council of Democratic Elections, the Venice Commission,Dear Mr. Marin Mrčela, the president of the GRECO, Among your tasks is the observation or advice in the matters of democratic elections, electoral corruption, and election-related judicial decision-making. I wish to draw your attention to systematic violations of European election law standards, which take place in the Constitutional Court of Slovenia and the Administrative Court of Slovenia following the Local Elections 2018. Local elections took place on 18 November 2018. Due to electoral corruption violations, candidates challenged election results in three municipalities in the Administrative Court during and immediately after the elections: in Ljubljana, Maribor, and Log-Dragomer. In all three challenges, the applicants requested oral court hearings and priority judicial procedures. An oral court hearing is a fundamental human right under ECHR, and priority judicial procedure in electoral matters is a widely accepted European standard, confirmed by numerous recommendations in OSCE/ODIHR election reports.In all three cases, the Administrative Court refused to hold a public trial or an oral hearing.In all three cases, the applicants did not get a chance to question the opposite party or the election officials. Moreover, more than ten months after the elections, all three judicial procedures are still ongoing.In the Ljubljana case, the Administrative Court refused to carry out a public trial or an oral hearing. Upon appeal, the Constitutional Court ordered the Administrative Court to carry out a public trial and oral hearing within 30 days. The applicant requested the replacement of one of the judges. Months have passed, and the courts do not decide on the replacement of the judge, and they do not organize a trial (case Up-135/19). In the Maribor case, the Administrative Court refused to carry out a public trial or an oral hearing. Upon appeal, the Constitutional Court has been silent on the case since March 2019 (Up-346/19).In the Log-Dragomer case, the Administrative Court refused to carry out a public trial or an oral hearing, and upon appeal, the case is with the Constitutional Court (Up-1010/19).The cases of Ljubljana and Log-Dragomer deal with the abuse of public funds for private campaigns of incumbent mayors. The case of Maribor deals with classical voter bribery. During the candidate nomination process, a candidate, who later was elected, publicly promised food "in exchange" of petition signatures in his restaurant. It was not food distribution to anybody but explicitly only to those voters signing the petition, and food was "in exchange" for a valid signature.The Venice Commission's Code of Good Practices on Electoral Matters clearly states that appeal proceedings should be brief, the appeal body must make its ruling as quickly as possible, the appeal procedure "should be of a judicial nature", the courts "should have authority to annul elections" and in case of the annulment "a new election must be called in the area concerned". It should be noted that Slovenian courts continuously reject appeals by voters contrary to the Venice Commission's Code which states that "all voters … must beentitled to appeal". The elections were more than ten months ago, and none of the court procedures have finished. Systemic violation of European election standards is present. Courts should have held public trials, allowed oral hearings, finish cases soon after the elections, and in cases of violations, they should have disqualified a corrupt candidate or ordered a new vote. Only parliamentary elections fall under the jurisdiction of the European Court of Human Rights, and local elections are within the scope of your organization. We kindly ask you to do whatever is in your powers to assist: look into the matter, consider these violations in your next election observation or election assessment activities and reports, start an infringement procedure or a supervision, discuss these matters at next meetings of your bodies or at your meetings with Slovenian authorities, or analyse the behaviour and decisions of the Administrative Court and of the Constitutional Court in these three cases, or whatever is in your power. Ljubljana, 2 October 2019 Sincerely Yours, Vili Kovačič the president of the "Davkoplačevalci se ne damo" NGO

Zadnji komentarji

Prijatelji

Peko KooperativaMarjan TetickovicAleksander ZamudaOdbor 2014Društvo  CZPNNMiran HergulaAnton JegličPrenoviraj.si  Vse z enim izvajalcem Bojan  AhlinIvan PucJanez JerancicETV TelevizijaMarjan Bezjakrastko plohlFranc MihičTomaz Kozelj24 kul.siAleksander LahLaščan ZlatorogJanez RajkMarija GuzeljElena Pecaricsonja ramsakStoyan Svet Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

MALA GORA PRI RIBNICI - KATYNSKI GOZD VODSTVA SLOVENSKIH KOMUNISTOV