Obolenja mišičnega, skeletnega in živčnega sistema

Eden najbolj nazornih primerov uporabe »medicinske termografije« je sposobnost natančne diagnoze pacientov z obolenji in degenerativnimi spremembami vratu, udov in hrbtenice. V 70-ih in poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja, so si s to metodo pomagali kiropraktiki, nevrologi in ortopedi v primerih poškodb hrbtenice, pri avtomobilskih nesrečah ali poškodbah pri delu.

 

Gornje slike prikazujejo termografsko zaznavanje cele vrste težav, povezanih z obolenji mišičnega, skeletnega ali pa živčnega sistema, težav s hrbtenico, vretenci….



Ko je mišično tkivo natrgano ali pretrgano, sprošča kemično substanco, ki povzroči dvig temperature, kar je na medicinski termo kameri vidno kot vzorec intenzivne hipertermije na tem predelu mišice, točki vzvoda, kot tudi v primeru fibromialgije. Toplotni vzorci se lahko zaznajo tudi v nogah in stopalih, kar indicira spremenjeno mehaniko hoje ali prerazporeditve bremena, kar je lahko posledica strukturnih težav v hrbtenici ali stopalih.

Hrbtne mišice oddajajo zelo konstantne temperaturne vzorce, ki nam nakazujejo možne poškodbe hrbtenice, kot tudi področja kompenzacije. V nasprotnem primeru bi lahko kiropraktiko izvajali v križnem predelu, v resnici pa je izvor težav v ledvenem predelu ali celo na področju vratu.

 

Slika prikazuje intenziven toplotni marker na predelu hrbtenice



Poškodba živca in kompresija hrbteničnega živca, nastane pri zdrsu medvretenčne ploščice (diskus hernija), je na termografskem posnetku vidna ravno na nasprotni strani, v obliki mišične poškodbe in s tem razkrije hladnejše predele hipotermije v živčevju, ki obdaja hrbtenico. Na ta način lahko dokumentiramo trajne poškodbe hrbtenice, ki povzročajo težave pri vsakodnevnih zmožnostih opravil.