Pokojna ga. Cerar je nekoč poudarila,  da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje. To ni povedano v izbranem pravniškem jeziku, poudarek je na tem,  da ga lahko razume vsakdo. Nekako v njenem času je prišlo do berlusconizacije naših predpisov. Berlusconizacija je skovanka po bivšem italijanskem vodji, v času njegovega predsednikovanja  je Italija postala znana po neizmernih količinah sprememb predpisov in skoraj tedenske izdaje novih, vse z namenom nesledljivosti in meglenju dotlej jasnih zadev. Ponavadi ima oblast vpliv na to kakšni zakoni se sprejemajo, to vemo vsi.

To privede v realnosti do tega, da so tudi pri nas posamezni organi začeli razlagati, da če nekaj v zakonu ni zapisano, potem to ne obstaja.  Svinjarija pa ni kazniva. Ker v kazenskem pravu mora biti vse točno določeno,  predpisano, kar svinjarija ni. V veliki meri se je to preneslo na področje javne uprave. In ne samo, da so začeli prepletati posamezne predpise med sabo, z novim predpisom so začasno "suspendirali" veljavne predpise -  recimo z Zujfom. Pravna država naenkrat postane nepravna, kar je bilo včeraj prav je danes narobe. Lahko je sicer svinjarija,... ampak...

Zadnje čase sem priča postopku, kjer sodniki kot sledniki in sodnice kot slednice sledijo vnaprej pripravljenem procesu.

Praviloma bi naj bil sodnik dominus litis procesa, kar pomeni,  da je on tisti, ki ima v rokah škarje in platno. Po videnem ni tako. Sodnica z nevidno prevezo čez oči nikakor ne razume napisanega očitnega nedosledja. Prav tako ne razume napisanega in izgovorjenega.  Tudi fotografij ne vidi in barv ne loči. Za nameček še selektivno sliši. Deluje podobno, kot tista igrača za navijanje, pride na obravnavo navita in brzi čez postopek, ne da bi upoštevala Ustavo. Verjetno je ta pravni akt prenehala brati takoj za naslovom, ki jo je ustavil in ga vsebinsko ni nikoli spoznala. Na žalost.

Čigavo žalost?  Naročnikovo.  Ker človek obrača, Bog pa obrne.