SI
Primož Jelševar v odprtem pismu Marjanu Šarcu: Spremenite delovnopravno zakonodajo!
Če želimo biti družba, usmerjena v prihodnost, če želimo biti gospodarsko uspešni in konkurenčni s primerljivimi državami, je pomembno, da takšne pasti v slovenski zakonodaji prepoznamo in jih v kar najhitrejšem času odpravimo.
V Fokusu
Novice

Četrtek, 9. maj 2019 ob 16:16

Odpri galerijo

Spoštovani predsednik vlade RS Marjan Šarec!

Družbi, ki gleda v prihodnost mora biti v interesu, da izmed sebe išče talente ne glede na spolno, rasno in starostno usmerjenost. Vzpodbudno je, da je Slovenija po raziskavah WEF global gender gap index 2018 najbolje uvrščena država v regiji in da smo pri doseganju razkoraka med spoloma celo eni najboljših na svetu. Žal pa na Inštitutu dr. Antona Korošca ugotavljamo, da obstaja velika verjetnost, da smo se ob tem dosežku ujeli v znani paradoks enakovrednosti med spoloma (gender-equality paradox), kar se nam je začelo vračati podobno kot nekaterim drugim evropskim državam. Ta paradoks dokazuje, da države, ki pretirano promovirajo in od organizacij in državljanov zahtevajo doseganje enakovrednosti, dosegajo nasprotni učinek, katerega rezultat je slabše razmerje enakovrednost, zlasti pri zaposlovanju v tehničnih in naravoslovnih poklicih.

Eden od pokazateljev, da smo pri tem zašli predaleč, je tudi nedavni primer globe, ki jo je za praznik dela dobil lastnik prekmurskega lokala zaradi zaposlitvenega oglasa. Kazen ga je doletela, ker z oglasom, v katerem je navedel, da išče osebo ženskega spola za mesto vodja lokala, naj ne bi zagotovil enake obravnave med spoloma. V oči bode nenavadno visoka zagrožena kazen, ki je med 3.000 in 20.000 EUR, kar v primeru manjšega podjetja lahko celo ogrozi njegov obstoj, kot tudi dejstvo, da gre za ukrep, ki je na skregan z zdravo pametjo. Zaradi zakonske utemeljitve so mediji o primeru pisali celo kot o seksizmu pri zaposlovanju. Ta primer je med zaposlovalci odprl razmislek o tem ali obstoječa zakonodaja res pripomore k večji enakovrednostimed spoloma ali v praksi ta razkorak le dodatno poglablja. Mnoge svetovne študije namreč dokazujejo, da so starostno in spolno mešane ekipe na delovnih mestih boljše kot ekipe, v katerih so le predstavniki enega spola oz. podobne starosti. Mešane ekipe dosegajo večji uspeh, v njih je večje medsebojno zaupanje, delujejo bolj povezano, poleg tega je v takšnih skupinah tudi manj medsebojnih konfliktov. Zaposleni, ki delujejo v takšnih ekipah, so navadno bolj srečni in tudi bolj produktivni od tistih, ki delajo v homogenih ekipah. Gre za enega najpomembnejših postulatov pri izvajanju kadrovske strategije podjetja, zato se uspešni kadrovniki tega poslužujejo že od nekdaj, seveda na tistih delovnih mestih, ki so primerna za oba spola.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v svojem 26. členu govori, da delodajalec delovnega mesta ne sme objaviti samo za en spol, tako da zakon eksplicitno omejuje možnost, da delodajalci, ki vlagamo v zadovoljstvo svojih zaposlenih, ustvarjamo ekipe sestavljene iz predstavnikov obeh spolov. Težave se pojavijo na delovnih mestih npr. v tehničnih poklicih, kamor se navadno prijavljajo samo moški, saj je bilo v preteklosti takšno delo pogojeno s fizično močjo delavca. Danes je delo na nekaterih sodobnih strojih, kjer fizična moč ni tako pomembna, primerno tako za moške kot tudi ženske. Realnost je, da prav zaradi takšnih nepremišljenih zakonov slovenski zaposlovalci tega ne moremo sporočiti iskalcem zaposlitve, saj smo s tem v prekršku. Zaradi tega se ne moremo prilagajati tehničnemu napredku in novim dognanjem na področju trga dela, ki so posledica Industrije 4.0. Takšni zakoni so zato nazadnjaški in z zanemarjanjem dognanj stroke zavirajo razvoj ter silijo zaposlovalce, da iskalce zaposlitve zavajamo z objavo posplošenih oglasov za delo. Določbe ZDR-1 so tako nepraktične in skregane z zdravo logiko, saj od delodajalcev zahtevajo, da odpiramo le delovna mesta, ki so primerna za oba spola s tem pa se utrjuje zmota, da je vsako delo primerno za oba spola. Ob enem pa gre za enega bolj diskriminatornih zakonov, saj omejuje možnosti, da se tam, kjer je to mogoče, zaposlujejo tako moški kot ženske.

Spoštovani predsednik vlade, če želimo biti družba, usmerjena v prihodnost, če želimo biti gospodarsko uspešni in konkurenčni s primerljivimi državami, je pomembno, da takšne pasti v slovenski zakonodaji prepoznamo in jih v kar najhitrejšem času odpravimo. Predlagam vam, da se iz Zakona o delovnih razmerjih izvzamejo določbe, ki delodajalcem omejujejo možnost oblikovanja optimalnih kolektivov, ki so pomembni za uspešnost naših podjetij in organizacij.

S spoštovanjem,

Primož Jelševar

podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. May 2019 at 16:28

0 ogledov

Branko Grims: Ilegalni migranti množično zlorabljajo pravico do azila, zato predlagamo spremembo azilne zakonodaje
Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarni postopek.  Kot je povedal poslanec SDS je zakon, ki so ga danes vložili, pomemben, ker se naglo povečuje število prošenj za azil. »Kar se tiče število prošenj za azil v preteklih letih, je bilo to število sorazmerno stalno, gibalo se je okoli 200 prošenj letno. Takšna številka je bila še leta 2015, ko se je začel veliki migrantski val, ko so vsi hiteli preko naše države. Potem pa se je to število začelo povečevati. Lani je doseglo 2875 vlog za azil, letos pa jih je do današnjega dne že krepko čez 1100,« je povedal poslanec in dodal, da je število podeljenih statusov za azil sorazmerno majhno, kar nekateri iz leve strani izkoriščajo rekoč, da problemov pri azilni zakonodaji ni. Vendar pa mag. Grims takšnim navedbam nasprotuje, saj se število podeljenih azilov zmanjša v primerjavi s številom vloženih vlog, to pa preprosto zato, ker se veliko število postopkov zaustavi, »saj ti ljudje potujejo naprej«. »To pa je odraz tega, da je tihotapljenje ilegalnih migrantov v Sloveniji postal prava industrija. In sicer naše nevladne organizacije iz Slovenije hodijo v Bosno, spodbujajo ilegalne migrante in jih preko Republike Slovenije usmerjajo naprej, velika večina gre v Italijo. Drugi način ilegalnih migracij, ki ga odražajo tudi te številke, pa je, da migranti pridejo v Slovenijo, tu sami pokličejo policijo ali pa so zajeti, in potem dajo izjavo, da želijo azil. Še preden pa postopek zares steče, se oskrbljeni, s podporo in pomočjo premaknejo naprej, seveda spet pod okriljem nevladnih organizacij,« je povedal poslanec SDS mag. Branko Grims in tu posebej podčrtal sporno vlogo na LGBTPQ  ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, ki to industrijo z ilegalnimi migranti poganjajo. »Še bolj čudno je, da se vlada, ki pravi, da vse obvladuje, število ilegalnih migrantov pa narašča, zaveda sporne vloge nevladnih organizacij na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom, po drugi strani pa se ta ista vlada hvali, kako dobro sodelujejo s PIC in Mirovnim inštitutom in jim namenja ogromne količine denarja,« je še povedal poslanec SDS.  Nato je pojasnil, da ker se je avstrijska meja zaprla, se malo migrantov odloča, da iz Slovenije krene naprej čez Avstrijo. »Tako ostane  le še slovensko italijanska meja za pot naprej, kjer pa je situacija drugačna. Tam so pod vodstvom Salvinija na področju ilegalnih migracij sicer naredili red, zato jih to, kar prihaja iz Slovenije, zelo moti in opozarjajo na sporno vlogo na LGBTPQ ideologiji utemeljenih nevladnikov iz Slovenije,« je povedal mag. Grims in dodal, da je italijanski notranji minister Salvini že dobil peticijo, naj slovensko- italijansko mejo zapre. »Sicer Italijani že sedaj nameščajo posebno tehnično opremo na mejo in so le to sposobni zapreti, kadarkoli to zares želijo,« je povedal poslanec in dodal, da naj bi se slovenski in italijanski notranji minister že dogovarjala o tem, da se bo v Slovenijo vračalo veliko več ilegalnih migrantov, ki bodo zajeti na ozemlju Italije, kot doslej.  »Zaradi vsega naštetega je tako pomembno, da se to, kar predlagamo z novelo zakona o mednarodni zaščiti sprejme,« je povedal poslanec SDS.  »Bistvena rešitev zakona je, da nihče ne more dobiti veljavne vloge za azil pri nas, če je v Slovenijo vstopil preko varne države, to je varne države EU, ali prek tretje države,« je dejal mag. Grims in dodal, da je podobno rešitev v preteklem mandatu predlagala ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörköš Žnidar. »Smisel tega je, da  se izognemo zlorabam vlog za azil, kajti te zlorabe so množične. Številke so neizprosne, tu se dogaja ena sam zloraba,« je poudaril poslanec.  »Druga sprememba, ki jo predlagamo, pa je, da se v zakonu zajame vsa kriminalna dejanja kot izločitveni razlog oziroma kot razlog zaustavitve postopka, tudi v primerih, ko gre za utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje,« je povedal poslanec in dodal, da je tudi takšna rešitev skladna z mednarodno prakso. »Gre za to, da če je nekdo zaloten pri nekem kaznivem dejanju, se ne more izgovarjati na azil. Sedaj so situacije podobne teatru absurda,« je povedal poslanec mag. Grims in izpostavil nekaj nedavnih primerov.  V enem primeru so ilegalni migranti policistko zbrcali, nato pa zahtevali azil in so jih pospremili v azilni dom. Podobno je bilo tudi z migranti, ki so bili iz Slovenije vrnjeni na Hrvaško, nato so tam ukradli avtomobil in na Tepanjah  povzročili hudo prometno nesrečo. Ker so zahtevali azil, so jih namesto, da bi jih takoj poslali na Hrvaško, sprejeli v azilni dom.  »Tovrstne stranpoti, ki so najbolj groba oblika zlorabe pravice do azila, bi bila po tem predlogu sprememb zakona, ki jih predlagamo, popolnoma onemogočene,« je povedal mag. Grims in dodal, da s predlogom zakona predlagamo tudi skrajšanje postopkov. »Tudi skrajšani in bolj racionalni postopki, ki so popolnoma skladni z mednarodnimi predpisi, pomenijo, da bodo lahko ilegalni migranti obravnavani v najkrajšem možnem času,« je še povedal poslanec SDS.  S predlogom zakona bomo po besedah poslanca preprečili škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi spremenjenih praks v zvezi z ilegalnimi migranti v sosednjih državah. »Denar, ki ga sedaj namenjamo za zlorabe azilnih postopkov, pa bi  lahko ostal slovenskim davkoplačevalcem za šole, vrtce, zdravstvo, pokojnine, za vse tisto, kar mora zagotavljati država,« je povedal poslanec. Ob tem je še dodal, da  se pravice do azila z zakonom ne ukinja, temveč se predvsem onemogoča zlorabe.  »Leta 2015 sem pravočasno predlagal, da bi zgradili ograjo na meji, na podoben način kot jo je zgradil Orban, pa so se mi takrat posmehovali.  Upam,da bo tokrat vlada in odgovorno ministrstvo temu prisluhnilo, kajti da je situacija zelo resna, dokazujejo ukrepi, ki jih sprejemajo vladajoči sami. Če nekdo postavi visok zid okrog  hiše, je jasno,da  se boji tistega, kar prihaja,« je povedal poslanec SDS in dodal, da je »Slovenija skupen dom vseh tistih, ki imamo v Sloveniji prebivališče in vsakdo ima v svojem domu pravico do varnosti, spoštovanja osebne integritete in da odločamo o tem, kdo v ta dom lahko vstopi. S tem zakonom to opredelimo, predvsem pa odstranjujemo možne zlorabe azile zakonodaje,« je zaključil mag. Branko Grims. Vir: sds.si

Mon, 20. May 2019 at 14:55

0 ogledov

S tovornjaka neznanci ukradli 1,7 tone kave Lavazza
Policisti na pomurski avtocesti se dnevno srečujejo z nevsakdanjimi dejanji s področja kriminala. Tako so pred dnevi na tovornjaku tujih registrskih tablic našli za 1,8 milijona evro gotovine, pred dnevi pa se je nanje po pomoč obrnil voznik tovornjaka romunskih registrskih tablic, ki je bil žrtev neznanih tatov. V  noči na 17.5.2019 na bencinskem servisu v Grabonošu je bilo vlomljeno  v  tovorno vozilo romunskih registrskih številk. Z  zbiranjem  obvestil na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilecna  parkirnem prostoru ob bencinskem servisu ostranil ključavnico na vratihpriklopnika,  ter na več mestih prerezal cerado in si iz vozila protipravnoprilastil  filtre  kave  Lavazza.   Skupaj si je neznani storilec prilastil malo manj kot 1700 kg kave, katere vrednost znaša okrog 20.000 evrov. Z dejanjem je bila oškodovana družba iz Romunije. Policisti PP Gornja Radgona za neznanim storilcem zbirajo obvestila. Našli vrečko z ročno bombo in naboji S  strani občanke so bili policisti PP Ljutomer 17.5.2019, obveščeni, da jena območju Ljutomera našla vrečko z granato in naboji. Z  zbiranjem  obvestil  na kraju je bilo ugotovljeno, da je bila med košnjotrave, pod smreko, v grmičevju  ob lokalni cesti, najdena manjša PVC vrečkaz  neznano  vsebino.  Na  kraj sta prišla bombna tehnika iz GPU UPS SE OPZ,katera  sta  vsebino  pregledala in ugotovila, da se v originalni varnostniPVC  embalaži  nahaja  ročna  bomba  M75.  Na  dnu  vrečke pa je bilo še 15nabojev,  kalibra  7.62  mm.  Bombna  tehnika sta ročno bombo zavarovala zanadaljnjo preiskavo in jo prevzela v hrambo. Policisti  PP  Ljutomer  nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi kaznivegadejanja Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva. Foto: PU Murska Sobota

Mon, 20. May 2019 at 13:38

0 ogledov

Ni meseca maja brez solzic - rože šmarnice
Šmarnice cvetijo, spomine budijo -  to je mesec maj   Domači izrazi za šmarnice so: solzica, tudi devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica … Globoko vdihnite in povohajte. Poleg vonja španskega bezga nas v mesecu maja zapeljuje še intenziven vonj šmarnic. Cvetlice so vedno vzbujale pozornost. Lahko z obliko cvetov, nenavadno rastjo, vonjem ali barvami. Nikakor jih ni bilo mogoče spregledati ali ob njih ostati ravnodušen. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov kažejo na našo rahločutnost in občutljivost za njihovo lepoto. Nekatere med njimi odlikuje tudi nežna skromnost. Morda je to razlog, da o šmarnici ne pišejo ne grški ne rimski pisci. Zanimivo je njeno prvotno latinsko ime – Lilium convallium ali dolinska lilija, ki ga je dobila v srednjem veku in je nanj vplivala predvsem njena simbolika. Ime šmarnica ali ljudsko gospejine solzice v različnih jezikih nakazuje, da je simbol Marijine žalosti in bolečine ob sinovi smrti. Bela barva simbolizira Marijino deviškost, omamni vonj pa sladkost njene ljubezni. S poimenovanjem dolinska lilija so ji srednjeveški menihi želeli izkazati največjo čast in so skromni beli cvet, ki maja pobeli gozdne jase, poistovetili z dolinsko lilijo, ki je kot prispodoba nevestine lepote omenjena v Visoki pesmi. Pozneje, ko so botaniki dokazali, da šmarnica nikakor ni v sorodu z lilijami, so jo preimenovali – Convallaria majalis, kar še vedno pomeni globoko in senčno dolino, a brez lilije. To ime se uporablja še danes.   Šmarnica je velikokrat upodobljena v motivu brezmadežnega spočetja in motivu Marijinega oznanjenja. Zaradi nizke rasti in zvončasto povešenih cvetov je postala tradicionalni simbol Marijine ponižnosti in vdanosti. Kot odrešenjski simbol se pojavlja tudi ob Kristusu. V motivu Jezusovega rojstva simbolizira utelešenje Odrešenika, v motivu poslednje sodbe pa pomeni upanje v božjo milost in odrešitev duše.   V srednjem veku so ji rekli tudi blagor sveta – salus mundi, kar pa lahko pomeni tako odrešitev kot ozdravitev sveta. Tu gre za navezavo na sred­njeveško in renesančno medicinsko tradicijo, saj je bila šmarnica cenjena kot zdravilo za mnoge bolezni, še zlasti bolezni srca. Renesančni zdravniki so jo izbrali celo za zaščitni znak svojega stanu in jo lahko najdemo na portretih velikih zdravnikov tistega časa.   Cveti v maju, mesecu ljubezni, in je simbol srčnega hrepenenja, ljubezenske sreče in skritega upanja. Vsi ti simboli pa imajo zelo stare korenine. Že pri starih Germanih je bila posvečena boginji ljubezni, plodnosti in je imela pomembno vlogo pri praznovanju pomladi, ki ima svoj odmev tudi v kresovanju in postavljanju mlaja. V tem času v številnih evropskih mestih in vaseh izbirajo kraljico maja, najlepše dekle leta, ki pa je praviloma oblečeno v zeleno obleko in v laseh nosi cvetni venec, v katerem imajo pomembno vlogo šmarnice.   Ta poganska simbolika šmarnice je bila v severni Evropi tako zakoreninjena, da mnogi strokovnjaki zagovarjajo mnenje, da jo je krščanska cerkev ravno zaradi tega kar najtesneje povezala z Marijo in tako poskušala izkoreniniti spomin na stare bogove.   Šmarnica je resnično izjemno skromna rastlina, ki dobro raste v senčnatih kotičkih in v kakr­šnikoli zemlji, čeprav ljubi vlažno humusno prst. Primerna je za podeželske in neformalne vrtove, za obrobe senčnih predelov ali za sajenje pod grmovnicami ali drevjem. Če ima na voljo prostor, se razraste v gosto preprogo. Kadar želimo uživati v njenem vonju, jo sadimo tja, kjer radi posedamo, in polepšala nam bo majske večere. V zemlji ima koreniko, ki vedno raste na spred­njem koncu, na zadnjem pa počasi odmira. Iz nje navzdol poganjajo drobne korenine, spomladi pa navzgor poženeta dva ali trije suličasti listi. Ker mora izkoristiti svetlobo pod grmovnicami in drevesi, ki še niso olistala, v nekaj tednih ozeleni, cveti in rodi plodove – rdeče jagode. Te jagode so, tako kot cela rastlina, strupene (čeprav je v točno določenih manjših količinah šmarnica učinkovito zdravilo). Pozneje, ko jo prekrije gosta senca, listi odmrejo, korenika pa čaka na naslednjo pomlad.   Na samostanskih vrtovih so šmarnice gojili že v zgodnjem srednjem veku, pozneje pa tudi na grajskih vrtovih. Niso poznali samo belih, ampak tudi različice s polnjenimi, rožnatimi, celo rdečimi cvetovi in belimi ali rumenimi progami na listih. V devetnajstem stoletju so bile moderne zasaditve cvetličnih lončkov s siljenimi šmarnicami, ki so krasile sprejemnice bogatašev, šopek pa je bil celo »obvezni« dodatek večerne plesne toalete. Zelo jo cenijo v Franciji, kjer slavijo prvi maj s šopki šmarnic. Šmarnica (znanstveno ime Convallaria majalis), tudi solzica, je edina predstavnica roda Convallaria. Je strupena rastlina, ki spada v družino lilijevk. Ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Steblo je visoko od 10 do 20 cm, na vrhu pa se razvije v grozd iz majhnih belih cvetov. Šmarnica cveti od maja do junija. Raste v gozdovih, ponekod pa v senčnih vrtovih in skalnjakih. Listi šmarnice so podobni listom čemaža zmotna zamenjava strupene rastline za užitno pa občasno pripelje do zastrupitve oz. smrti uživalcev čemaža.   Maja in junija bomo v listnatih gozdovih naleteli na cvetoče šmarnice (Convallaria majalis). Rastlina ima velike zelene liste in zvončkaste cvetove. Pogosto jo sadimo tudi v vrtovih saj dobro uspeva in se razmnožuje v senčnih delih vrta.   Šmarnica ima običajno dva 10 do 25 cm dolga lista, ki sta na 15 do 30 cm dolgem steblu. Listi so ovalni in na koncu ošiljeni. Cveti maja in junija Cvetovi so zvonasti, bele barve in v grozdih. Imajo značilen vonj. Iz cvetov se razvijejo rdeče jagode.   Pri nas pa šmarnice skoraj vsi poznamo po črtici Solzice izpod peresa Prežihovega Voranca. Šmarnica – kot zdravilna rastlina Kljub strupenosti pa je poznana kot zdravilna rastlina. Njeni nadzemni deli vsebujejo strupene snovi, ki delujejo na srce, saj krepijo njegovo moč in hitrost krčenja srčne mišice Za zdravljenje se jo uporablja le v obliki pripravkov in vedno le pod zdravniškim nadzorom. Da do njih ni vedno lahko priti, je ganljivo opisal pisatelj Prežihov Voranc – Lovro Kuhar v zgodbi Solzice.  V njej opisuje,  kako je kot majhen deček trepetal pred predelom, kjer so rasle, a zaradi ljubezni do matere premagal strah in jih v ranem jutru nabral. Če so nam nahajališča šmarnic predaleč, jih lahko vsadimo tudi na vrt, kjer dobro uspevajo. Ker se zelo dobro razmnožujejo z rastjo podzemnih stebel, pa nam lahko hitro prekrijejo ne samo prostor,  ki smo jim ga namenili.   Šmarnice – ljudska pobožnost v maju Šmarnice pa niso le ime za cvetice, temveč z njim poimenujemo tudi ljudsko pobožnost v mesecu maju. Tedaj se verniki ves mesec enkrat na dan zberejo v cerkvah in prisluhnejo zgodbam, ki jih nagovorijo. Posvečene so Mariji, saj mesec maj imenujemo tudi Marijin mesec.   Šmarnica – sorta vinske trte Šmarnica je tudi bela sorta vinske trte, ki jo gojijo ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem in Slovenskih Goricah. Zanjo je značilna odpornost proti bolezni in pozebi,  kar je predvsem ugodno za okolje, saj je ni potrebno škropiti. Ker pa naj bi njeno vino vsebovalo metilni alkohol, je zakonsko prepovedana. Šmarnico pa najdemo tudi med pticami. To je drobna ptica pevka, ki jo uvrščajo med muharje in je precej razširjena tudi v Sloveniji. Kljub temu, da so šmarnice precej priljubljene, pa tega imena ne zasledimo med ženskimi imen. Naj vas razveseljuje opojni vonj šmarnic v mesecu maju.                                  ¸              

Mon, 20. May 2019 at 10:11

0 ogledov

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."

Sun, 19. May 2019 at 16:03

1078 ogledov

Neverjetno! Za prevrnjen kotel in razlito vsebino po tleh na rdeči bogračijadi Levica obtožuje fašistične sile
Včeraj smo poročali o 23. Bogračiadi, tekmovanju v kuhanju bograča, ki pa se je sprevrgla v levičarsko kulinarično fešto. Kako drugače poimenovati dogodek, če so med 15 udeleženimi ekipami zastopane praktično vse članice oblastne levičarske koalicije, umanjkal je le Desus, pa še nadvladna Levica se je lotila kuhanja bograča. Pozor! Zgodila se je nerodnost, v glavnem  eden izmed članov sodelujočih ekip je zaradi nepazljivosti podrl kotel z bogračem Levice. Najverjetneje kar njihov član, lahko pa tudi član sosednje politično sorodne ekipe. Na Bogračiadi namreč letos ni bilo NOBENE ekipe iz politične desnice. To se lahko zgodi tudi vsem in vsakomur, le Levici ne, kajti v naslednjem hipu je ena od članic ekipe Levice na svojem Faceboku objavila "šokantno in škandalozno" novico, da gre za diverzijo in da za njo stojijo desničarske sile. Še dobro, da ni obtožila kar Orbana in sosednjo Madžarsko! "Ko pride mimo izdajalec in uniči gulaš, a LEVICA se ne da!" Brez dodatnega pojasnila.Kot vemo, so levičarji kot oni sami pravijo, po naravi "strpni in razmevajoči". Izdajalca so takoj prekvalificirali v desničarja. In se je začelo: https://www.facebook.com/rok. grosTo je vandalizem in kazniv. Pokliči policijo pa naj dobi kazen https://www.facebook.com/ivi. spelko.31Banda valdalska desnosučna https://www.facebook.com/ violeta.tomic2Ne morem verjet?? https://www.facebook.com/ franc.plutDanes golaž, jutri človek. potrebno bo odgovoriti. Rušijo resnico zgodovine, rušijo spomenike, postavljajo spomenike izdajalcem, ščuvajo ljudi, ustrahujejo, vodijo sovražno propagando po svoji TV, zaničujejo, žalijo vse kar ni po njihovem receptu. Fašisti! In vse skrivajo za lažno DEMOKRACIJO!!!! https://www.facebook.com/ damijan.ruzicše hrana jim je odveč.. lica monstrumov, častihlepnežev, koristoljubcev in izdajalcev so pregrda da bi jih Na koncu se je izkazalo de je "izdajalec" bil sarkastičen izraz za člana lastne ekipe, ki je po nerodnosti podrl kotel. Merima Sarajlija (https://www.facebook.com/ meri.sarajlija) je popravila izraz "izdajalec v "nerodnež".   Nauk zgodbe: Še dobro da nismo v letu 1945. Maja takega časa bi KNOJ takoj poiskal vse izdajalce in jih umestil v eno izmed jam. Glede na napisano tega ne dvomimo.  To je obraz strpne Levice in levičarjev sploh. Tudi Jevšku gre zadnje čase izraz FAŠIST za političnega nasprotnika vse pogosteje iz ust!

Sat, 18. May 2019 at 17:08

1079 ogledov

Murska Sobota: Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti
Danes je bila na dvorišču soboškega hotela Diana 23. Bogračijada, tekmovanje v kuhanju bograča. Vsega skupaj 15 kuharskuh ekip se je nabralo, trikrat manj kot v najboljših časih. Ob pogledu, kdo vse je kuhal, bi dejal, da je tekmovanje pripravila nekdanja socialistična zveza, frontna organizacija pod kontrolo komunistov. Smo pač teden dni pred evropskimi volitvami in zato ne čudi, da so kuhalnico vihtele ekipe vseh oblastnih koalicijskih strank Šarčeve vlade in nadvladne Levice. Židanovi reformirani komunisti so imeli najbolj nališpano stojnico. Vse v rdečem, soboškemu županu Jevšku, ki bi se tako rad znašel v Bruslju, je prišel v podporo tudi Matjaž Nemec, sicer brez Osypenkove. Nekaj bolj skromni so bili pri SAB, kjer je "kraljevala" donedavna direktorica propadle družbe Hotel Diana, danes pa državna sekretarka za Slovenci za mejo in po svetu in tudi Alenkina kandidatka za EU poslanko. S kuho bograča so se spopadali tudi v SMC, pa LMŠ - Marjana Šarca ni bilo za opaziti, in seveda nadvladna Mesčeva Levica. Umanjkal je Desus, da bi bile prisotne vse frontne socialistične stranke.  Bograč naj bi bil temelj in pojem prekmurske kulinarike. Njegova priprava je že pred desetletjema dobila tudi tekmovalni pomen, v Murski Soboti skozi Bogračijado, v Lendavi z Bogračfestom. Lendava naj bi bila celo neformalna svetovna prestolnica bograča. Svinjsko, goveje in divjačinsko meso, čebula in začimbe, to so sestavine, potrebne za pripravo bograča. O okusu bogračev, ki so jih pripravljali strankarski aparatčiki, ne kaže soditi. Me pa zanima ali so med začimbe uvrstili tudi vse laži, s katerimi Slovence "pitajo" iz dneva v dan. Kakšen okus bi imel bograč Židanove SD, če bi vanj umešali "resnico" o milijonih, ki jih je Židan s kmetijskega ministrstva preko oglaševalskih agencij prekanaliziral v strankarsko promocijo in Jevškovo financiranje podjetij strankarskih tovarišev. Kakšen okus bi imel bograč SAB, ko bi dodali resnična ozadja o 2.Tiru, kakšen okus bi imel bograč Cerarjeve SMC in Šarčeve LMŠ ob lažeh, ki jih trosita o varnostnih vprašanjih, povezanih z ilegalnimi migranti. Kaj šele bi nastalo iz bograča Levice, ki Slovencem predlaga znižanje delovnega tedna na 33 ur, sami pa so "cepljeni" proti delu! Morda se jim je ob koncu današnje kuhe bograča iz preventivnih razlogov vsa vsebina iz kotla zlila po tleh. Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti!
Teme
PrimožJelševar Zahteva po spremembi delovnopravne zakonodaje

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Primož Jelševar v odprtem pismu Marjanu Šarcu: Spremenite delovnopravno zakonodajo!