SI
Dr. Vinko Gorenak: Absurdi volilnega sistema v Sloveniji
V Fokusu
Novice

Sreda, 8. avgust 2018 ob 18:14

Odpri galerijo

Že večkrat sem opozoril na obsurdnost našega volilnega sistema, ki ga ljudstvo nikoli ni želelo, saj ga je na referendumu leta 1996 v celoti zavrnilo. Ljudska volja tistega časa je bila jasna – večinski volilni sistem. Toda politika, točneje LDS, DESUS in SD v kolaboraciji z SLS je ljudsko voljo poteptalo in v ustavi določilo volilni sistem, ki povzroča, ne le krivice, ampak tudi absurde. Veliko vprašanje pa je ali je ta volilni sistem sploh skladen z ustavo. Toda o tem že nekaj let odloča Ustavno sodišče.

Že leta 2014 sem opozoril na nekatere absurde. Na takratnih volitvah je Janez Janša, ki je bil v času volitev v zaporu, dobil 6116 glasov, vseh šest izvoljenih poslancev Levice pa je takrat dobilo skupaj 5494 glasov. Da ne govorim o stranki Bratuškove, vsi štirje izvoljeni poslanci z njo vred, so skupaj prejeli 3247 glasov.

No, tudi letos ni bistvenih sprememb. Janez Janša je sam prejel 7020 glasov, vsi izvoljeni poslanci Alenke Bratušek skupaj, pa so prejeli 4170 glasov, da ne govorim o izvoljenih poslancih DESUS, ti so skupaj prejeli 3080 glasov. K temu je potrebno dodati še pomembno dejstvo, da tako šef DESUS-a Karl Erjavec (394 glasov) in šefica ZAB Alenka Bratušek  (1137 glasov), sploh nista bila izvoljena na poslansko mesto. Če ob tem pomislimo, da se Karlu Erjavcu menda obeta mesto obrambnega ali zunanjega ministra, zadovoljen bo tudi z notranjim, le da bo imel varnostnike in službeno vozilo, ter da se Alenki Bratušek menda obeta mesto neke vrste super podpredsednice vlade, Janezu Janši pa mesto opozicijskega poslanca, potem nobena utemeljitev zapisanega v naslovu ni več potrebna.

Izvirno objavljeno na http://www.vinkogorenak.net

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 19. Jan 2019 at 16:55

0 ogledov

Ali znamo prepoznati in zadovoljiti pričakovanja gostov
Turisti so potniki, tujci, ki potujejo iz različnih razlogov – za prosti čas, izobraževanje in za več doživetij – izkušenj. Tako se turizem iz tipično storitvene dejavnosti pretvarja v izkustveno dejavnost, v kateri ima vse večji pomen zabava, vznemirjenje in pridobivanje novega znanja. Zavedanje gostove prisotnosti in njegovih potreb so ključnega pomena za gospodarski razvoj; namreč oni – gostje so vse bolj izbirčni in imajo vse večja pričakovanja; želijo nekaj (še) neodkritega, edinstvenega in neponovljivega. Potovanje zdravi in širi naše misli. Potovanje je več, kot le obisk izbrane destinacije. Gre za raziskovanje kraja, na katerem še nikoli nismo bili. Potovanje je zdravilo za vse oblike monotonosti, depresije in zlomljenih src. Gre za izkušnjo, ki jo lahko doživimo v vsaki situaciji, ne glede na to, kaj se nam dogaja. Ko nič ni prav in nič ne gre po načrtih, je potovanje tisto, ki nam pomaga, da pozabimo. To za gostitelje predstavlja vse večje zahteve, ker morajo izpolniti (visoka) pričakovanja, če želijo, da se jim gostje vračajo, postanejo stalne stranke in jih priporočajo svojim prijateljem. Z dobro opremljenimi objekti, lokalno hrano (po možnosti ekološko pridelano), s čisto naravo, z ohranjeno in dobro predstavljeno kulturno dediščino ter aktualnimi aktivnostmi – je gostoljubnost ključni element v tej zmagovalni kombinaciji za zadovoljnega gosta..   Potovanja nas navdihujejo, napolnijo z energijo in obogatijo z mnogimi spoznanji. Potovanja spremenijo naš pogled nas svet in ljudi, ki prebivamo na skupnem planetu. Močan vtis so potovanja pustila tudi na številnih umetnikih, filozofih in pisateljih, ki nam s svojimi citati o potovanjih le potrjujejo, da delamo prav, ko svet opazujemo z odprtimi očmi.   V nadaljevanju članka so naštete veščine in spretnosti ter kompetence zaposlenih v turizmu in gostinstvu, ki jih gostje pričakujejo od turističnih deležnikov. Ob tem nam lahko pomaga razumeti pričakovanja gostov sledeči misli: Cilj potovanj ni stopiti na tujo zemljo, pač pa stopiti na svojo lastno zemljo s tujimi očmi. (G. K. Cheston) Kdor neprenehoma odhaja in se vrača, je večno zasidran. A popotnikov cilj nikoli ni kraj, pač pa nov pogled na stvari. (Henry Miller)     Spretnosti in potrebne veščinePoklici v gostinstvu in turizmu so dejavnosti, v katerih ljudje živijo izključno od svoje umetnosti komuniciranja z drugimi ljudmi – z gosti. Zato so pravila ljudskega ravnanja oz. bontona podlaga za opravila, ne glede na to, ali se gostu streže v restavraciji ali na recepciji. To je preprosto poslovna povezava v skladu s pravili stroke. Komunikacijske sposobnosti zato zavzemajo največji del.   Prijateljski odnosPri zasebnih namestitvah so pričakovanja gosta glede odnosa med gostiteljem in njim višja kot v hotelih. Dejstvo je, da gostje pogosto (in upravičeno) menijo, da mu gostitelj oz. lastnik lahko (in mora) posvetiti več pozornosti kot osebje. Gostje pričakujejo, da se jim prilagodi in da (če gost to pokaže) se jih vključi v aktivno življenje.   Pristnost in prijaznostZgoraj navedeni besedi ponazarjata domačnost in prijaznost. Za vse zaposlene v turizmu bi moralo veljati, da vse, kar delajo, delajo naravno in pošteno. To pomeni, da je njegov odnos odraz njegove realne želje pomagati gostu. Če imamo radi svoje delo, ni strahu pred vsiljenim in nenaravnim obnašanjem. Skozi zgoraj navedeno obnašanje se razvije pristen odnos z gostom, vendar (ponovno) stopnjo te pristnosti določa on – gost.   LjubeznivostKitajski pregovor pravi, da je prijaznost močnejša od zakonov. Vključuje majhne, neobvezne znake nudenja pozornosti, kot so – zaželeti dober tek, lep dan, preveriti zadovoljstvo (z obroki, s sobo, z izletom …). Prijaznost vključuje tudi miren izraz na obrazu, nasmeh, prijeten ton glasu. »V hotelski in gostinski industriji lahko delajo samo tisti, ki imajo radi ljudi, opravljajo svoje delo z navdušenjem, so veseli in nasmejani ter s svojim videzom in vedenjem pozitivno vplivajo na goste.«   FleksibilnostOd gostiteljev v ožjem in širšem okolju (mestu in okolici) se pričakuje veliko, med drugim tudi njihova prilagodljivost na spreminjajoče se zahteve. Dejstvo je, da živimo v času sprememb in nič ni statično – prav tako niso statične potrebe in s tem povezana pričakovanja gostov. Naloga gostitelja ni le, da se prilagodi tem potrebam, temveč tudi predvidevanje le-teh, in sicer tako, da bo pripravljen na potrebno prilagajanje. Kakor je gost »gostiteljeva plača«, je najbolj pomembno, da je on – gost zadovoljen.   Odpotujte dovolj dale, da srečate sebe. Esejist David Mitchell  ZasebnostGost pride v svoj novi začasni dom in v njem pričakuje, da bodo, med drugim, varovali tudi njegovo zasebnost. V zvezi s spoštovanjem pravil in hišnega reda – relativna tišina ter mir v skupnih prostorih namestitvenega objekta, to razumemo tudi v diskretnem obnašanju osebja pri komunikaciji z gosti. Nasprotno pa lahko vsaka kršitev privatnosti gosta povzroči njegovo nezadovoljstvo s celotno uslugo.   OsebnostPodjetja tvorijo ljudje in prav oni izvajajo nematerialni del storitev, ki je najpomembnejši del. Zaposleni v turizmu morajo biti ljudje, ki imajo radi ljudi in to jim dokazujejo s svojo profesionalnostjo – z osebnim pristopom, ki izraža iskreno zanimanje za gosta. V svoji knjigi Avtobiografija legendarnega menedžerja 20. stoletja Lee Laccoca omenja prakso svojega očeta, ki je bil gostilničar in je takoj na mestu odpustil zaposlenega, ki je bil nesramen do gosta, z opombo: »Ni važno, kako dobri ste, ne morete delati tukaj, ker odganjate goste.«   TolerancaToleranca je strpnost do tujih mnenj in prepričanj, torej obzir do drugačnosti. Gostje pričakujejo predvsem strpnost do razlik, ki izhajajo iz različnih kultur.   OdgovornostKo gostje pridejo na oddih v svoj začasni dom, se večina gostov želi sprostiti, a to (med drugim) pomeni oz. se razume, da zanje poskrbijo oz. skrbijo gostitelji. Zato gostitelj nosi odgovornost za gosta in izpolnjuje njegova pričakovanja. Česar gost ne želi slišati, je zavrnitev odgovornosti do njega, njegovega premoženja in njegovega (izgubljenega) časa.   ZanesljivostZanesljivost je kvaliteta, ki jo gostje brezpogojno pričakujejo od gostitelja – in za kar na koncu – plačajo. Zato, v kolikor gost potrebuje informacijo ali nasvet, mu je potrebno dati pravilen in popoln odgovor ter se ga ne poskušati rešiti oz. mu dati nepreverjeno informacijo. V kolikor česa ne vemo ali nismo popolnoma prepričani, nam gostje ne bodo zamerili, če jim povemo z nasmehom, da bomo takoj preverili informacijo oz. podatke.   PozornostSkrb za gosta in njegovo zadovoljstvo je ena od glavnih točk današnjega marketinga. Ta skrb se lahko izrazi na več načinov, in sicer s pomočjo tehnike vprašanj (npr. ali ste se lepo namestili, ali je v sobi vse v skladu z vašimi pričakovanji, kako vam lahko še pomagamo, ali je še kaj, kar lahko storimo za vas). Seveda je potrebno biti previden tudi z vprašanji. Namreč, obnašanje gostov najboljše pokaže, če so vprašanja primerna oz. ne. Zato je goste potrebno pazljivo poslušati in gledati. Potovanje nas naredi skromne, vidimo namreč, kako majhen del sveta zasedamo. Pisatelj Gustave Flaubert   IntegracijaVečina gostov se želi vklopiti v sredino, katero so zavestno izbrali za začasni dom. Torej z željo, da bodo sprejeti (tudi njihove razlike) in vključeni v vse dejavnosti, katere oni – gosti želijo spoznati oz. izvajati. Vsaka izključitev in delitev na »Mi in Vi« ni dobrodošla. Zato je z gosti in v skladu z enim od prevladujočih trendov v trženju potrebno graditi na skupnih odnosih ter partnerstvu.   HitrostHitrost je naslednja kategorija, ki jo gost vedno pričakuje. Hitrost in popolnost odgovorov na vprašanja, hitrost ter natančnost servisa, hitrost v reševanju pritožb so stvari, brez katerih (dolgoročno) ne gre. V kolikor iz nekega razloga ne moremo takoj postreči gosta in mora gost čakati, mu je to potrebno tudi povedati. Ni slabšega kot čakanje, ki že samo po sebi deluje negativno in sporoča neodgovornost, brezbrižnost do gosta ter izgubo njegovega časa. Gost ponavadi ne ve, če mu ne povemo razloga, zakaj na nekaj oz. na nekoga čaka. Torej, če že mora čakati, mu je potrebno v opravičilo pojasniti zakaj in kako dolgo bo to trajalo; v opravičilo se mu lahko ponudi neka druga možnost (da pride kasneje, da dobi nekaj v zameno itd.)   Zavedanje strankeDejstvo je, da je gost naša plača. Če je zadovoljen, je to garancija za dolgoročno poslovanje, saj lahko predpostavljamo, da se bo vračal in nas priporočal svojim prijateljem. Pomembno je, da se zavedamo, da smo odvisni od njega in ne (toliko) on od nas. Torej, vsaka njegova želja je za gostitelja ukaz, ki ga je potrebno izpolniti z radostjo in zavestno s ciljem, da zadovolji gosta. Zato z gostom ni potrebno razpravljati ali pametovati, temveč je potrebno narediti vse zanj, da bo on ostal in odšel (od nas) zadovoljen. Potovanje je najbolj osebna od vseh izkušenj. Ni večjega dolgočasneža od popotniškega dolgočasneža. Saj nas niti najmanj ne zanima, kaj je videl v Hong Kongu. (Vita Sackville-West)   Lokalne informacijePoleg tega, da gost biva v hotelu, ga zanimajo znamenitosti in dogodki v ožji ter širši okolici. Zato morajo ljudje, ki delajo v turizmu in gostinstvu, biti zgled dobrih manir ter v svoji sredini skrbeti za ureditev svojega kraja, izvajanje in spremljanje kulturnih norm Lokalne turistične organizacije, trgovin, restavracij in vseh drugih udeležencev, ki tako ali drugače prihajajo v stik z gosti. Za goste je potrebno zagotoviti promocijski material o kraju in okolici ter v sodelovanju z izvajalci turističnih dejavnosti razvijati in predlagati izlete, obiske znamenitosti ter podobno.   Stvari se zameglijo... in ko potuješ, se vrnejo v pravo perspektivo. (Darana Gidel)   Naj bo ta članek poziv vsem turističnim delavcem in vodjem, da bodo svoje sodelavce poučili o pomenu in vsebini zgoraj naštetih elementov gostoljubnosti in prisrčnosti v turizmu in gostinstvu.   In nikakor ne pozabite: Fotografije so za prijatelje, trenutki iz potovanj pa ostanejo večen spomin samo tvoji duši. (Branko Pajer)   Mirjana Ivanuša-Bezjak Članke je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net

Sat, 19. Jan 2019 at 16:47

0 ogledov

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov
Združeni narodi so leto 2019 razglasili za leto periodnega sistema elementov, kar sovpada s 150. obletnico njegovega odkritja in 230. obletnico Lavoisierjeve razvrstitve 33 elementov, kar je bila ena izmed prednic sistema, kot ga poznamo danes. Ob vprašanju kdo je prvi zapisal periodni sistem, večina ljudi pomisli na ruskega kemika Dimitrija Ivanoviča Mendelejeva, vendar je odgovor bolj zapleten. Periodni sistem elementov je tabelarični prikaz znanih kemijskih elementov po atomskem številu in elektronski konfiguraciji, tako da mnoge kemijske lastnosti sledijo pravilnim vzorcem po njej. Vsak element je običajno predstavljen s kemijskim simbolom in svojim atomskim številom. Zgradba periodnega sistema V standardni obliki je sistem predstavljen v obliki mreže elementov, razporejenih v 18 stolpcih in 7 vrsticah, z dvojno vrstico pod njimi. Lahko jo razdelimo tudi v štiri kvadratne bloke po orbitalahelektronov najvišjega energetskega nivoja: blok s na levi, blok p na desni, blok d na sredini in blok f pod njim. Vrsticam pravimo periode, stolpcem pa skupine, pri čemer imajo nekatere skupine svoja imena, na primer halogeni in žlahtni plini. SkupinaGlavni članek: Skupina periodnega sistema.Skupine ali družine elementov so predstavljene v stolpcih, običajno izražajo jasnejše trende od period. To razlagamo z dejstvom, da imajo elementi v isti skupini enako konfiguracijo elektronov v valenčni lupini, zato so podobno reaktivni, s predvidljivim spreminjanjem lastnosti ob večanju atomskega števila. Izražajo trende v atomskem polmeru, ionizacijski energiji in elektronegativnosti, kar je posledica dejstva, da so od vrha navzdol z večanjem števila energetskih nivojev valenčni elektroni vedno dlje od jedra, s tem pa se zmanjšujeta ionizacijska energija in elektronegativnost. Po dogovoru označujemo skupine s številkami od 1 (alkalijske kovine skrajno levo) do 18 (žlahtni plini skrajno desno). Nekatere imajo trivialna imena, vendar so pri večini skupin taka imena redko v uporabi ali pa jih poimenujemo kar po prvem elementu, npr. »skandijeva skupina« za 3. skupino. PeriodeGlavni članek: Perioda periodnega sistema.Periode predstavljajo vrstice periodnega sistema. Elementi po periodah kažejo trende v atomskem polmeru, ionizacijski energiji, elektronski afiniteti in elektronegativnosti, vendar so ti trendi šibkejši in manj pravilni kot po skupinah. Običajno se z leve proti desni atomski polmer manjša, kar je posledica dejstva, da ima vsak naslednji element dodaten proton v jedru, ki privlači elektrone bližje. To hkrati povečuje elektronsko afiniteto in elektronegativnost. PomenPeriodni sistem elementov, ki ga je leta 1869 prvi iznašel ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev, velja za enega največjih dosežkov sodobne kemije. Kemiki si lahko z njegovo pomočjo kvantitativno razlagajo obnašanje elementov in napovedujejo obstoj še neodkritih novih. Do leta 2012 je bilo odkritih 118 elementov, od tega jih Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), ki skrbi za standarde v kemiji, priznava 114. Zadnja dva potrjena sta bila flerovij (Fl, 114) in livermorij (Lv, 116).[1] Elementi z najvišjimi atomskimi števili so izredno nestabilni, sintetizirajo jih v laboratorijih z visokoenergijskimi reakcijami in dokazujejo na podlagi produktov radioaktivnega razpada. Še nepotrjeni elementi imajo začasna latinizirana imena, npr. ununoktij (118). V naravi se pojavlja 98 elementov, od tega večina samo v sledeh; nekateri so bili sintetizirani v laboratoriju pred odkritjem v naravi. Zgodovina razvoja periodnega sistema Mendelejev sistem elementov iz leta 1869; urejen je s periodami v stolpcih in skupinami v vrsticah (torej obratno kot sodobni)Potreba po urejevanju kemijskih elementov v sistemu se je pokazala, ko so znanstveniki ugotovili, da obstajajo določene povezave med lastnostmi različnih elementov. Prvi poskus periodnega sistema je začrtal Antoine Lavoisier (1743-1794) leta 1789. Potem ko je prevzel in dodelal skoraj sto let staro definicijo kemijskega elementa, ki jo je Robert Boyle (1627-1691) opisal kot snov, ki je s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na bolj enostavne snovi, je Lavoisier skušal 33 do takrat znanih elementov postaviti v določeno pregledno obliko. Izbral si je štiri kategorije; plini, nekovine, kovine in »zemlje«. V tistem času je bilo znanih premalo elementov, da bi jih res lahko komu uspelo urediti v pregledno obliko. Lavoisier bi svoje delo najverjetneje dokončal, če ga ne bi zaradi političnih razlogov obglavili. Problem poznavanja lastnosti elementov je bil predvsem v tem, da večina elementov v skupini plinov sploh niso bili elementi, ampak spojine, ki jih še niso uspeli razgraditi na elemente. Prelom v razumevanju urejenosti elementov je bilo delo Stanislaa Cannizzara(1826-1910) iz leta 1858. Dve leti po smrti njegovega rojaka Amadea Avogadra (1776-1856), ki je prvi določil osnovo množini snovi in povezavo z atomsko maso, je postavil osnovo, skupno vsem elementom – relativno atomsko maso. Prvi, ki je opozoril na ponavljajoče se lastnosti elementov, je bil nemški znanstvenik Johann Wolfgang Döbereiner (1780-1849). Leta 1829 je ugotovil, da ima atom bromaatomsko maso, ki je polovična vrednost vsote mas atomov klora in joda. To pomeni, da vsoto atomskih mas klora (35,5) in joda (126,9) delimo z 2 in dobimo vrednost 81,2, ki je zelo dober približek relativni atomski masi broma (79,9). Podoben vzorec je našel pri trojicah kalcij, stroncij, barij in žveplo, selen, telur. Te skupine je imenoval triade. Po mnenju ostalih znanstvenikov so bile te povezave zgolj naključne. Leta 1860 je na prvem mednarodnem kemijskem kongresu, ki je bil organiziran prav zaradi periodnega sistema elementov, Cannizzaro predstavil svojo zamisel o pomembnosti atomskih mas elementov pri izgradnji periodnega sistema. Njegovo delo je temeljilo na Avogadrovi domnevi in Gay-Lussacovem zakonu o prostorninskih odnosih pri kemijskih reakcijah v plinastem stanju. Elementi so bili razvrščeni v sistem glede na znane vrednosti atomskih mas. Naslednji velik je napravil angleški kemik John Newlands (1837-1898) leta 1862, saj je predpostavil, da je možno elemente, glede na naraščajočo atomsko maso urediti v sedem stolpcev. Po ureditvi so postale vidne tudi Döberienerjeve triade. Ureditev je imenoval zakon oktav, vendar znanstveniki tudi njegove ideje niso dobro sprejeli. V Evropi je periodni sistem prvi postavil Julius Lothar Meyer (1830-1895), vendar je leto pred njim ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev oblikoval zgradbo periodnega sistema, s katero je lahko napovedal manjkajoče, še ne odkrite elemente. Z odkritjem žlahtnih plinov lorda Rayleigha (1842-1919) in Williama Ramsayja(1852-1916) od leta 1894 naprej je Mendelejev predlagal, naj se doda pred prvo skupino dodatna ničta skupina, ki bi vsebovala te elemente, sistem ostalih pa bi ostal nespremenjen. Tak periodni sistem je ostal v uporabi vse do leta 1930. Kmalu po Rutherfordovem(1871-1937) odkritju protona leta 1911 in Thomsonovi (1856-1940) potrditvi obstoja izotopov (obstoj izotopov je prvi predlagal Frederick Soddy, 1877-1956) je Henry Moseley (1887-1915) izpostavljal do takrat znane elemente rentgenskim žarkom. Izpeljal je povezavo med frekvenco sevanja in vrstnim številom. Po preureditvi elementov glede na večanje vrstnega (atomskega) števila in ne atomske mase je bilo tudi nekaj izjem iz periodnega sistema, ki so povzročale težave Mendelejevu, popravljenih. Sodobni periodni sistem je od takrat zgrajen na Moseleyjevem zakonu periodičnosti, ki temelji na vrstnem številu elementov. Vse okoli nas je sestavljeno iz elementov oz. spojin elementov periodnega sistema - vendar se tega v vsakodnevnem življenju niti ne zavedamo.  Hvala kemikom za njihov "skrito delo".

Fri, 18. Jan 2019 at 16:25

191 ogledov

PU Celje: Ilegalni migranti iz srednjega vzhoda vztrajno oblegajo Slovenske meje
Prav to obleganje meje govori o »meji« kot pojmu, ki bil naj definiral  državo kot suveren subjekt mednarodnega javnega prava, ki bi naj obvladal taiste z pomočjo svojih organov znotraj ministrstev, ki imajo dodeljene pristojnosti za tozadevna vprašanja in problemi, ki izhajajo iz tega. In kaj pride iz vsega tega? Zaznavamo trende, moduse, socialno in starostno sestavo migrantov, njihove želje in »ambicije,« kaj pravzaprav želijo doseči s svojim prihodom na evropska tla. To da smo dober teden videli slike o »stacionarnem » kampu ilegalnih migrantov nekje v gozdu na območju Črnomlja, ne pomeni nič več kot to, da je zadeva verificirana kot deviacija, odklon od nečesa, kar sicer zaznavamo v zvezi z perečo in vse kaže tudi pestro problematiko na dnevni bazi. O tem priča tudi dogajanje po navedbah PU Celje ko so  včeraj ponoči  na območju Sedlarjevega, vzhodni del slovenske meje, opravljali nadzor državne meje s pomočjo termovizije. To je postopek, ki ga izvaja policija s pomočjo kamer za zaznavanje prisotnih teles,  ki oddajajo lastno toploto ali toplota  iz drugih človeških ter umetnih teles, ki producirajo toploto. V zgodnjih jutranjih urah  so na tem območju izsledili šest  državljanov  Bangladeša,  ki  so  ilegalno  vstopili  v  našo državo. O postopkih zoper ilegalne prestopnike bodo podane informacije v naslednjih dneh. Lepo in prav. Ampak, ti so že vstopili na območju Slovenije. V kolikor se ne bi izvajal ta postopek in se ne bi izvajal tam, bi ti »povabljenci« s strani Evrope  plemenitili Evropo z njihovo eksotično kulturo,   skrbeli za » pestrost« našega ali katerega koli mesta nekje v Evropi. Ali bog ne daj, kot je bilo dva dni nazaj, napad na vlak kjer so vlak in na silo ustavili na relacijo Bihač-Sarajevo, oropali potnike in jo pobrisali. Hvala za takšno in kakršno koli »pestrost« s strani »tovrstnih« ponudnikov. Brez tega nam gre in bo šlo bolje! Vane K. Tegov Foto: PU Celje

Fri, 18. Jan 2019 at 11:52

273 ogledov

Dr. Stane Granda: Zakon o zgodovini za Dejana Židana in druge komunistične gromovnike
V času prve Janševe vlade je med nekaterimi zgodovinarji, ki so bili tako ali drugače povezani z znamenito Zgodovinsko komisijo CK ZKS, nastalo veliko razburjenje. Čutili so se ogrožene v svojem vzpostavljanju podobe preteklosti kakršne ni nikoli bilo in  vrgli v javnost krilatico, da bo takratna vlada izdala zakon o zgodovini. Nismo vedeli, kaj to pomeni, saj je veliki Kučanoslovec in oče te trditve ni nikoli podrobneje predstavil. Večina se je tej »genialni« ideji avtorja avtorizirane zgodovine nasmihala. Po zadnjem Židanovem govoru v Dražgošah bi se moralo spominsko nasmihanje spremeniti v strah. Tisti, ki pa verjamejo v prihodnost slovenske demokracije, pa se moramo z okusom grenkobe v ustih krohotati. Glede na vsakoletno ponavljanje dražgoške tragikomedije ta ne zasluži posebne pozornosti. Pravzaprav nas mora tragična smrt pol stotnije nemočnih in okupatorju predanih domačinov, ki so bili žrtev napuha in domišljavosti partijskega vodstva, napolniti z pobožnim spominom. Vsakoletna svečana »črna« maša, ki bi jo bilo treba za tako priliko obuditi, bi bila najboljši in edini primeren odgovor. Dražgoška tragikomedija v luči najnovejšega odkritja velikega gromovnika, ki je  na borčevskem zborovanju v Kopru grmel proti zgodovinarjema dr. Možini in dr. Dežmanu, sam pa ponuja kot lastne literarne izdelke dela drugih avtorjev, povsem nove dimenzije resnicoljubja. Postaja tako kot vse podobne spominske partizanske prireditve svojevrsten barometer aktualnih družbenih razmer v Sloveniji. Zato o njej ne govorimo kot spominskem zgodovinskem dogodku, ampak aktualnem političnem dogodku, ki nam govori o sedanjosti in željeni bližnji politični prihodnosti Slovenije v luči določenih političnih sil. Prvo, kar nam je iz Dražgoš udarilo v ušesa je bilo poveličevanje uporništva, ki naj bi bilo tudi v ozadju slovenske osamosvojitve. To je tudi razlaga zgodovine, ki nam jo ponuja vse bolj tragični general Lipič, ki grozi prevzeti žalostno Rupnikovo dediščino. Predsednik nepolitične in neideološke veteranske organizacije uporablja isti arzenal argumentacije kot predsednik komunistične stranke. Komentar ni potreben, le solze porojene iz resnicoljubnosti, domoljubja in spoštovanja demokracije. Slovenska osamosvojitev ni bila dejanje uporništva (proti komunizmu g Lipič?), ampak končna faza dolgoletnega našega narodnega, kulturnega in političnega dozorevanja. Bila je neskončno legitimno, moralno in pravno dejanje na podlagi naravnega in božjega prava, svetosti osebnega in narodovega življenja in neoviranega vsesplošnega razvoja. Za komuniste je značilno, da svoje grehe, pretekle in prihodnje, pripišejo drugim. V spreobračanju dejstev, zgodovinski ali sodobnih, so največji v dosedanji zgodovini človeštva. Gospod Židan, predsednik komunistične stranke, nam je po desetletju nevednosti in pričakovanja razložil vsebino in določbe zakona o zgodovini, ki si ga je zamislil veliki »toertenesz«. Pod sedanjo vlado bo najstrožje preganjano »spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine«. Krohotanje  ali puljenje las nam sproži že samo vprašanje, kako je mogoče spreminjati preteklost. To je večstoletna želja politikov, ki je kljub izjemnim naporom leninistov ni uspelo nikomur izpeljati. Nasprotno, zgodovinska resnica je najhujši bič politike. Nič jih tako ne razgalja kot ravno ona. Prav zato se je tako bojijo in so z njo tudi tako obsedeni. Nejasna je tudi vsebina alternativne zgodovine. Je to »if history« ? Mož, ki grozi z njenim preganjanjem je na čelu prizadevanj stranke, ki nas hoče prepričati, da bi bili pri nas še vedno Italijani in Nemci, če ne bi bilo veličastne Titove zmage. Spomnimo se, kako je bil Kučan nesrečen, ko ga pred poldrugim desetletjem niso povabili na spominsko prireditev  v Normandijo. Naslednje leto lahko pričakujemo v Dražgoše svetovne voditelje zmagovite proti hitlerjevske koalicije,  ki bodo končno uvideli svojo polstoletno zmoto in priznali Židanovim zmago v II. svetovni vojni. Poslej bo tudi prepovedano, tako kot do osamosvojitve, pisati o povojnih pobojih, ki jih do takrat ni bilo. Objavljena bo tudi nova zbirka dokumentov revolucije in NOB, kjer bodo objavljeni doslej neznani dokazi o tem, kako so se komunisti vse od Vukovarskega kongresa, zlasti pa po Čebinah in na Kočevskem zborovanju zavzemali za samostojno, mednarodno priznano slovensko državo. Naštevanje ne alternativne zgodovine bi lahko navajali do neskončnosti. Prihodnost slovenskega znanstvenega zgodovinopisja lahko predstavimo bolj preprosto. Poslej mora vsak zgodovinar vsako razpravo ali monografijo pred objavo poslati tov. Židanu, lahko preko tov. Lipiča, da bosta potrdila pravilnost navedenih dejstev, stališč in ocen. Kakšna neskončna sreča se nam obeta! Sedaj lahko razumemo, zakaj se levica na račun slovenske znanosti upira rebalansu proračuna. Predvidijo naj sredstva za inštitut, ki bo po navodilih tov. Židana potrjeval znanstvenost zgodovinskih del. Živela svoboda! Dovolj je bilo časov, ko je bila zgodovina  »ancila« fašistoidnih slovenskih sil.

Fri, 18. Jan 2019 at 11:36

114 ogledov

Celje: Dobrota je tisto bogastvo, ki bogati srce
Včeraj zvečer je v športni dvorani Gimnazije Celje-Center  potekal dobrodelni koncert, sedaj lahko rečemo vsakoletni, na katerem zbirajo sredstva za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Koncert je bil izpeljan v organizaciji   Policijske  uprave  Celje, Območnega  policijskega sindikata Celje, IPA kluba Celje in humanitarnega društva Enostavno pomagam. Dobrodelnost kot taka  je bila vedno prisotna v policijskih vrstah. V vse to je bil vedno vključen tudi policijski orkester Policijske uprave Celje. Samo njihovo delo, članov orkestra, je poleg vsakdanjih obveznost je imelo vedno dobrodelno in socialno noto. To priča tudi njihova pripravljenost da so vedno na razpolago za tovrstne prireditve. Tudi stiske, pomanjkanja so del vsakdanjika, mnogokrat  prav v njihovih, policijskih vrstah.  Da je dobrodelnost brezmejna dokazuje tudi prisotnost sindikata policistov in IPA kluba(mednarodno policijsko združenje) tudi humanitarnega društva in njihovega mladega  in že od malih nog aktivnega predsednika Milana Ninića.  Čas in prostor na samem koncertu so zapolnili zelo kvalitetni izvajalci, seveda z odličnim izborom glasbe. Za to, poleg Orkestra policijske uprave Celje, so se potrudili in odlično izkazali vedno živahna in energična Nuša Derenda ter vokalna skupina  Il Divji. Polna dvorana,  skoraj do zadnjega kotička priča da so srca Celjanov in okoličanov polna nesebičnosti in dobrote. Dobrota tistega ki jo daje ne boli, taista podarjena dobrota pa odpravi in reši bolečine od prenekaterega  ki jo potrebuje. Za dan, teden, mesec, leto,  mogoče za vedno. Tokratna izražena dobrota,  je poleg že omenjenih otrok iz socialno šibkih družin, bila namenjena  članu prav tega policijskega orkestra in njegovemu sinčku, ki sta pred kratkim izgubila soprogo in mamico  v boju z težko boleznijo, prav tako članico tega orkestra. Hvaležnost ob vsej dobroti je brezmejna. Če vam srce veleva pomagajte.  Učinek je   nemerljiv in nepopisen na vse. Vane K. Tegov

Thu, 17. Jan 2019 at 23:15

229 ogledov

Dr. Milan Zver z odločnim protestom zavrnil poročilo o stanju človekovih pravic v EU za leto 2017
Ob koncu prvega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v francoskem Strasbourgu je v Evropskem utripu v pogovoru preko skypa najpomebnejše vsebine predstavil evropski poslanec in vodja slovenske delegacije pri EPP dr. Milan Zver.  Ena od ključnih razprav se je odvijala okoli brexita, pri katerem je premierka Theresa May v britanskem parlamentu prejela krepko zaušnico, ko je pri poslancih iskala podporo za dogovor o izstopu iz EU. Tudi druga tema je bila vroća, dotikala se je poročila o stanju človekovih pravic v EU za leto 2017, do katerega je dr.Milan Zver zavzel povsem odklonilno stališče. Te dni je bilo govora tudi o projektu Erasmus + in novi finančni perspektivi EU, pri čemer je pred dr.Milanom Zverom kot poroičevalcem EU parlamenta še nekaj pomembnih srečanj. Včeraj se je srečal tudi z madžarskim EU komisarjem Navračičem. V razpravi je dr.Milan Zver obsodil tudi namero EU komisije, da uvede tako imenovani princip mehanizma »rule of law«  o pravni državi, s katerim želi Evropska komisija  z odvzemom kohezijskih sredstev »disciplinirati« nekatere države, med njimi Madžarsko in Poljsko. Na koncu skyp pogovora se je dr. Milan Zver dotaknil tudi evropskih volitev, ki bodo v Sloveniji 26. maja.

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-01-16 05:48:54


Neglede na politično korektnost, te moram Rado uvrstiti med telebane. To kar si spisal v zadnjem odgovoru na mojjo repliko, presega vse meje zdravega razuma. Tudi najbolj bolan duh si v javnosti kaj takaega na sme privoščiti. Samo prva točka je primer, kako hudo so komunisti deformirali ljudem možgane. Jugoslavija je bila komunistična diktatura, kar pomeni da so diktaturo izvajalai komunisti, ki so imeli v rokah vso oblast.Tudi najmanjše funkcije so komunisti kontrolirali. Če si naprimer hotel ustanoviti filatelistično društvo so morali biti v tem društvu komunisti, ki so kontrolirali dejavnost društva. Klje je tukaj socializem,ki ga navajaš? O ostalih, bistvenejših zadevah, ki so pripelajle državo v bankrot , niti ne govorim. Tito je eden največjih morilcev 20. stoletja. Uvršča se v galerijo monstrov, kakršni so bili Stalin, Mao ze Dong, Hitler, Pol Pot in podobna druščina. Odgovoren je za poboje najmanj 500.000 ljudi. Dovolj dokazov o njegovih zločinih je v Sloveniji. Da je bil zločinec je sam pojasnil s tem, ko je najhujša morišča predal v varstvo svoji tako priljubjeni JLA, ki jo je neskončno ljubil, da ga je varovala. Večino morišč je namreć JLA varovala dan in noč. Morda zato, da ne bi kateri od pobitih pobegnil? Ne, zato, ker se je slavni maršal, najpriljubljenejši dosmrtni predsednik Juoslavije zavedal svoji zločinov in jih je z varovanjem nevednih volajkov želel prikriti. Solze ob njegov smrti so se posušile, zločini pa so prišli na dan. Tukaj so in Tito je uvrščen med največje zločince 20. stoletja. Tako ga vidi objktivna zgodovina, ki pa je niso napisali titovi podrepniki, temveč objktivni zgodovinarji 20. stoletja. Bodi s tem dovolj, saj nima smisla nadalje razpravljati s telebanom.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Vinko Gorenak: Absurdi volilnega sistema v Sloveniji